Si vis pacem, para bellum

Kot pravi latinski pregovor: če želiš mir, se pripravi na vojno. Zato mora EU v vse bolj nestabilnem svetu okrepiti svojo obrambo in zagotoviti, da se bomo lahko branili sami. To ne bo mogoče brez konkretnih ukrepov in politične volje, ki je države članice že desetletja nimajo. Vendar pa prihajajoči mandat prvega evropskega komisarja za obrambo in vesolje obeta, da bo EU pretresel iz letargije.

V naši politični družini, skupini EPP, so nedavno razpravljali o podrobnejših načinih, kako bi Evropi omogočili, da se brani, in sprejeli strateški dokument z naslovom "Evropa, ki varuje: Evropa, ki se zavzema za pravi mir, vzpostavlja pravo evropsko obrambno unijo". Rešitev je jasna: ukrepati moramo zdaj in to odločno, tako kratkoročno kot dolgoročno.

Za primerjavo: v zadnjem desetletju sta Moskva in Peking povečala svoj obrambni proračun za skoraj 300 % oziroma 600 %. Hkrati so države EU povečale svoje proračune le za 20 %. Še zdaj vse evropske zaveznice Nata niso dosegle cilja 2 % BDP. Pospešiti se moramo - gre za vprašanje verodostojnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bo Rusija v naslednjih petih letih lahko v celoti napadla EU in Nato. Zato mora Evropa končno vzeti svojo varnost v svoje roke ter postati sposobna in pripravljena braniti sebe in svoje interese. V našem strateškem dokumentu zagovarjamo pet konkretnih ukrepov za dosego tega cilja.

Prvič, potrebujemo pravi evropski enotni obrambni trg. Vztrajna neučinkovitost evropskega obrambnega trga povzroča nepotrebno podvajanje, slabo učinkovitost obrambnih izdatkov in s tem zapravljanje denarja evropskih davkoplačevalcev. Še zdaleč ni idealno, da države članice EU še vedno nabavljajo 78 % vojaške opreme iz virov zunaj EU. Tudi vojna v Ukrajini kaže, da razdrobljene zmogljivosti ter pomanjkanje proizvodnih in popravljalnih zmogljivosti vodijo do dolgih in ranljivih dobavnih linij za strelivo, rezervne dele in vzdrževanje. Polnopravni enotni obrambni trg bi moral vključevati znatne naložbe v naše industrijske zmogljivosti, sodelovanje malih in srednjih podjetij, odpravo čezmejnih ovir ter spodbujanje vseevropskih vrednostnih in dobavnih verig. Nujno moramo optimizirati proizvodnjo s standardizacijo, vzajemnim priznavanjem certifikatov in določanjem prednostnih nalog. Ukrajino moramo vključiti na naš trg in spodbujati skupna javna naročila med državami članicami.

Drugič, razmišljati moramo na veliko in vlagati v prihodnost obrambnih tehnologij EU. Bistveno moramo povečati naložbe v nove in prelomne obrambne tehnologije, vključno s kibernetsko obrambo, vesoljem, novimi materiali in proizvodnjo, umetno inteligenco, kvantnim računalništvom, računalništvom v oblaku, internetom stvari, robotiko, biotehnologijo in nanotehnologijo. V tesnem sodelovanju z našimi čezatlantskimi partnerji se moramo lotiti tudi ambicioznih evropskih projektov, kot so skupni in interoperabilni protiraketni ščit, evropski jedrski ščit in evropska agencija za napredne obrambne raziskave v slogu DARPA.

Tretjič, potrebujemo več obrambnega sodelovanja in integriranih evropskih zmogljivosti. Skupina EPP predvideva obrambno unijo z integriranimi zmogljivostmi na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru v skladu z Natom ter z zmogljivostmi za hitro posredovanje (Rapid Deployment Capacity - RDC) kot stalno in takoj razpoložljivo silo. Vojaški mobilnosti morajo slediti konkretni ukrepi, zlasti načrt za vzpostavitev "vojaškega schengna", ki bo zagotavljal vojaško mobilnost znotraj meja EU. Vzpostaviti bi morali v celoti popolnjen in opremljen skupni štab, ki bi združeval civilne in vojaške instrumente, da bi v celoti izkoristili celostni pristop EU h kriznemu upravljanju, od strateškega načrtovanja in operativnih konceptov do dejanskega izvajanja misij in operacij.

Četrtič, potrebujemo več naložb, pametne predpise, krepitev industrijskih zmogljivosti in boljšo infrastrukturo. Naše ambicije na področju obrambe je treba zadovoljiti z ustreznimi sredstvi v prihodnjem večletnem proračunu EU. Nujno se moramo osredotočiti na večje, boljše in skupne naložbe. Hkrati pozivamo k zmanjšanju predpisov in upravnih bremen. Prihodnja bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe mora vsebovati konkretne predloge za uresničitev določb Draghijevega poročila, v katerem je poudarjena potreba po dodatnih 500 milijardah evrov naložb v evropski obrambni sektor v naslednjem desetletju. Raziskati moramo nove načine financiranja naših programov. To bi moralo vključevati pregled mandata Evropske investicijske banke (EIB) in dodatne oprostitve plačila DDV. Posojila EIB bi morala spodbuditi zasebne naložbe v evropsko obrambno industrijo.

Evropa potrebuje močan glas v svetu, ko gre za obrambo in varnost. Za Evropsko ljudsko stranko so tesni čezatlantski odnosi in sodelovanje z Združenimi državami v okviru Nata še vedno temelj naše varnosti. Vendar pa nas to ne odvezuje obveznosti, da moramo biti Evropejci sposobni braniti svoje interese z vzpostavitvijo lastnih dopolnilnih in interoperabilnih obrambnih zmogljivosti. Pravo partnerstvo pomeni deljene odgovornosti, skupna prizadevanja in enako porazdelitev bremena.

Ne moremo neaktivno opazovati, kako se svet okoli nas še naprej oborožuje. Prihodnost evropske varnosti ni odvisna le od politik, ampak tudi od politične volje. Čas je, da Evropa prevzame odgovornost za svojo obrambo.Svet nas opazuje.

Celoten strateški dokument si oglejte tukaj.