Odziv Evropske unije na krizo v Ukrajini

Prebivalci Ukrajine so se 26. oktobra na predčasnih parlamentarnih volitvah jasno in odločno izrekli za mir, stabilnost ter v Evropo in reforme zazrto prihodnost svoje države. Ukrajinske oblasti so letos na predsedniških in parlamentarnih volitvah pridobile dvojno legitimnost in mandat za odločno nadaljevanje po tej poti. Parlamentarne volitve so bile pluralistične, potekale pa so pravilno, pošteno in v skladu z mednarodno priznanimi standardi.

Ukrajina ima sedaj ponovno edinstveno priložnost za modernizacijo, razvoj, blagostanje ter vzpostavitev resnične demokracije in vladavine prava. Državljani Ukrajine od svojih voditeljev pričakujejo, da bodo delovali in sodelovali pragmatično in da se ne bodo zapletali v brezizhodne prepire, kot so počeli še pred kratkim. Hitro oblikovanje in sodelovanje vseh proevropsko in proreformno usmerjenih strank v novi vladi je znak za zelo pozitivne premike.

Evropska unija se nahaja na kritičnem razpotju. Agresivna in ekspanzionistična politika Rusije ogroža enotnost in neodvisnost Ukrajine in Evropske unije same. Glede na zadnji razvoj dogodkov v Ukrajini Evropska unija ne sme biti naivna, marveč pripravljena na odločen in učinkovit odziv na krizo. V skladu z načelom mednarodnega prava, ki so ga sprejele vse evropske države, med drugim tudi Rusija, je treba spoštovati pravico vseh suverenih držav, vključno z Ukrajino, da povsem svobodno odločajo o svojem političnem združevanju in gospodarski integraciji brez zunanjega vmešavanja. O svobodi, demokraciji, suverenosti, ozemeljski celovitosti in vladavini prava se ni moč pogajati.

Ukrajina se bo v naslednjih mesecih spopadala z naslednjimi glavnimi izzivi: zasedba in priključitev nekaterih delov njenega ozemlja, izvajanje sporazumov iz Minska in ambiciozen načrt reform. Vloga, ki jo bo pri tem odigrala Evropska unija, zajema dejavno podporo in pomoč pri zahtevnem projektu reform. Končni cilj tega je, da Ukrajina premaga sedanjo krizo in postane primer uspešnih reform, ki bodo koristile prebivalcem in izboljšale njihovo življenje.

Podpora reformnim prizadevanjem

Ukrajina mora začeti nujne korenite in obsežne gospodarske, socialne in politične reforme na podlagi socialnega tržnega gospodarstva. Država potrebuje konkurenčno gospodarsko ureditev, v kateri bodo zagotovljene enake možnosti za vse. Potrebuje pravosodni sistem, ki bo spoštoval črko in duh zakona, in bo neodvisen. Z novo ustavo bi se morala povečati preglednost in jasno razmejiti pristojnosti glavnih organov, kar bo odpravilo nepotrebne borbe za premoč. Proces decentralizacije ne sme uničiti enotnosti države in pristojnosti osrednje vlade za ključne zadeve, kot so notranje in zunanje zadeve, gospodarska ureditev in politika, z državnim finančnim sistemom pa bo več pristojnosti in odgovornosti podeljenih regijam, tako da se bodo odločitve resnično približale ljudem. Glavna prednostna naloga pa je izkoreniniti sistemsko korupcijo, ki razžira ukrajinsko družbo in politično življenje.

Ukrajina se bo morala v danih težkih vojnih razmerah lotiti zahtevnega načrta reform in reševanja kriznih razmer na vzhodu. Program reform, ki ga je predlagal predsednik Porošenko, vključno z zakoni za boj proti korupciji, decentralizacijo in pomilostitvijo, je korak v pravo smer, ki se mora udejanjiti v praksi.

Ključnega pomena je ukrajinski finančni položaj. Država, ki jo napadajo od zunaj, in ki mora istočasno nadaljevati izvajanje korenitih in obsežnih reform, potrebuje znatno podporo za kritje svojih izdatkov. V naslednjih nekaj letih bo Ukrajina deležna podpore iz svežnja Evropske unije v višini 11 milijard EUR, vključno z makrofinančno pomočjo in posojili Mednarodnega monetarnega sklada, Svetovne banke, in mednarodnih finančnih institucij s sedežem v EU. Finančno podporo je treba zagotavljati prožneje in hitreje in tako pogoje prilagoditi posebnim razmeram v Ukrajini. Vsekakor pa mora biti pomoč odvisna od izpolnjevanja pogojev, na podlagi česar se bo meril napredek pri reformah. V zvezi s tem pozivamo, naj se decembra 2014 skliče mednarodna donatorska konferenca in pripravi nov evropski načrt za obnovo Ukrajine.

Pridružitveni sporazum/poglobljeni in celoviti prostotrgovinski sporazum je bil ratificiran.  Tega sporazuma se ne da spreminjati in se ga ne bo spreminjalo. Njegovo izvajanje pa bi moralo služiti kot merilo napredka reform v Ukrajini. Obžalovanja vredno je, da rusko vodstvo v tem sporazumu vidi grožnjo lastnim interesom. V resnici pa ta sporazum Rusiji prinaša morebitne koristi, saj se bodo na njegovi podlagi okrepile trgovinske in gospodarske dejavnosti, soseska pa postala stabilnejša. Rusija glede na sprejet časovni načrt za izvajanje sporazuma nima razlogov za kritiko sporazuma med EU in Ukrajino ali odziv v obliki neutemeljenih omejitev trgovine in vojaške agresije. Podaljševanje avtonomnih trgovinskih ukrepov je de facto poglobilo asimetrično izvajanje tega sporazuma. Ukrajina bi morala karseda dobro izkoristiti čas do 31. decembra 2015 za pospešitev izvajanja pravnega reda  EU, ki je del pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega sporazuma.

Skupina ELS je pripravljena okrepiti prizadevanja Evropskega parlamenta glede podpore dela ukrajinskega parlamenta v zvezi z evropskimi zadevami. Dejavnosti prihodnjega Parlamentarnega pridružitvenega odbora morajo biti usmerjene v krepitev demokracije in prepoznavnosti EU v Ukrajini, z njimi pa bi lahko nastal tudi okvir za bilateralno pomoč parlamentov držav članic.

"Skupina za podporo Ukrajini" Komisije bi morala zagotavljati hitrejšo in bolj vsebinsko tehnično pomoč. Reforme se lahko odvijejo le, če se bodo okrepile upravne zmogljivosti. Institucije EU in države članice bi morale v ta namen k sodelovanju pritegniti čim več tehničnih svetovalcev, ki bi pomagali pri izvajanju reform, ukrajinske oblasti pa bi morale na podlagi podobnih izkušenj v srednjeevropskih državah ustanoviti ministrstvo za integracijo v EU in pomoč pri usklajevanju. Temu organu bi morali podeliti zadostna izvršna in upravna pooblastila, da bi lahko spremljal, nadziral in analiziral napredek pri reformah. Poskrbeti je treba tudi za prepoznavnost, odgovornost in preglednost uporabe pomoči Evropske unije in mednarodnih donatorjev.

Evropska unija mora okrepiti ukrajinsko civilno družbo. Slednja že uspešno bdi nad razmerami in izvaja potreben pritisk ter oblastem pomaga pri izpolnjevanju reformnih obljub.

Za Evropsko unijo in ukrajinske oblasti je pomembno, da posvetijo še več pozornosti humanitarni krizi v Ukrajini, ki je nastala zaradi ruske agresije. Evropska unija mora zagotoviti dodatna sredstva za reševanje težkih humanitarnih razmer, zlasti položaja notranje razseljenih oseb v Ukrajini.

Omejevalni ukrepi

Rusija je z vojaško intervencijo in zasedbo ukrajinskega ozemlja prekršila mednarodno pravo in lastne zaveze na podlagi Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine OVSE in memoranduma iz Budimpešte.

Dokler Rusija ne bo začela v celoti spoštovati in izpolnjevati zavez iz Minska in spremenila način delovanja v Ukrajini, bo EU proti njej izvajala omejevalne ukrepe. Zaveze iz Minska zlasti vključujejo popolni in brezpogojni umik vseh ruskih vojaških enot, nezakonitih oboroženih skupin, vojaške opreme, bojevnikov in plačancev ter stalno spremljanje in verifikacijo ukrajinsko-ruske meje s strani posebne opazovalne misije OVSE, ter izmenjavo ujetnikov, vključno z Nadjo Ševčenko. Evropska unija mora biti pripravljena poostriti omejevalne ukrepe in povečati njihov obseg, če bo Rusija stopnjevala delovanje in destabilizirala Ukrajino, kot na primer z nezakonitimi in nelegitimnimi volitvami v Donbasu 2. novembra po načelu več za več.

Evropska unija mora pripraviti komunikacijsko strategijo, s katero se bo zoperstavila ruski propagandni kampanji, uperjeni proti Evropi, Ukrajini in Rusiji sami.

Evropska unija bi morala zaradi mednarodne preiskave sestrelitve leta MH17 letalske družbe Malaysia airlines v četrtek, 17. julija, ki jo vodi Nizozemska, tudi v prihodnje vztrajati pri tem, da vse vpletene strani zagotovijo takojšen, varen in neomejen dostop na mesto strmoglavljenja MH17.

Okrepitev varnosti

16. julija je Svet Evropske unije ukinil embargo na orožje za Ukrajino. Tako zdaj ni več razlogov niti pravnih omejitev za to, da države članice ne bi smele Ukrajini zagotavljati orožja, kar bi lahko potekalo na osnovi dogovorov o dobavi blaga v zakup in na posojilo.

Najpomembnejša naloga v tem trenutku je okrepiti ukrajinske obrambne zmogljivosti, kot so zahtevale ukrajinske oblasti. To vključuje: zaščito vojakov in osebno opremo, orožje, protitankovske raketne sisteme, strelivo, nadzor, obveščevalne dejavnosti, komunikacije, okrepitev mornarice, da bo lahko branila črnomorsko obalo, ter sisteme zračne obrambe, vključno z zmogljivostmi za protiletalsko obrambo in bojno usposabljanje. Evropska unija bi morala razmisliti o tem, kako bi lahko podprla ukrajinsko vlado pri krepitvi njenih obrambnih zmogljivosti.

Ukrajina bo lahko normalno delovala le, če bodo vzpostavljeni učinkoviti sektorji kazenskega pregona, obveščevalnih dejavnosti in obrambe. Ukrajinske obrambne strukture in oborožene sile so potrebne korenite prenove. Pri tem se lahko oprejo na bogat vir izkušenj iz preoblikovanja oboroženih sil držav članic EU, ki so bile v nekdanjem Varšavskem paktu. Evropska unija bi lahko ukrajinskim oblastem pomagala pri izvedbi te naloge, zlasti v okviru SVOP, kjer se v drugih delih sveta že odvijajo misije za usposabljanje za oborožene sile.

Delo posebne opazovalne misije OVSE je bistvenega pomena za zmanjšanje napetosti in spodbujanje miru, stabilnosti in varnosti. Vendar pa je treba povečati njen dejanski vpliv na kraju samem, da bi zagotovili učinkovit nadzor in verifikacijo na ukrajinsko-ruski meji in obenem ohranili objektivnost njenega delovanja.

Načrtovana napotitev svetovalne misije Evropske unije v okviru SVOP v Ukrajino je prvi korak k zagotavljanju pomoči v zvezi z reformo civilnega sektorja, vključno s policijo in pravno državo. Evropska unija bi morala, če bodo ukrajinske oblasti zaprosile za to, v to državo napotiti svojo opazovalno misijo, ki bo delovala kot učinkovit mehanizem nadzora in spremljanja na ukrajinsko-ruski meji.

Prav tako bi morala posodobiti svojo varnostno strategijo, da bi se lahko odzvala na nove geopolitične razmere, zlasti glede nove grožnje hibridne vojne, in okrepiti sodelovanje v okviru SVOP z vzhodnimi sosedami.

Na zadnjem vrhovnem srečanju Nata so zaveznice ponovno potrdile Natovo podporo ukrajinski suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti. Evropska unija bi morala svoj odziv na varnostne razmere bistveno bolje usklajevati z Natom, ki ostaja odločilni okvir za ukrepanje.

Povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo

Evropska unija se lahko učinkovito odzove na ruske grožnje samo tako, da drži skupaj in da je enotna. To zajema tudi resnično skupno zunanjo energetsko politiko in oblikovanje evropske energetske unije. Sporazum med Evropsko unijo, Rusijo in Ukrajino pod vodstvom komisarja za energijo Güntherja Oettingerja (ELS) z dne 30. oktobra o zimskem svežnju je temeljni in povezovalni korak, ki bi moral zagotoviti dobavo plina iz Rusije do marca 2015. Javne izjave ruskega ministra za energetiko Aleksandra Novama, da sporazum ni zavezujoč, so nesprejemljive.

Bistvenega pomena je, da Evropska unija korenito poveča svojo energetsko varnost s tem, da zmanjša odvisnost od Rusije in da postane odpornejša na zunanji pritisk. To bi lahko dosegla z okrepitvijo domačih virov energije, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov in bolj razvejanim uvozom prek partnerstev, na primer z ZDA, Norveško in Sredozemljem. Prednostni projekt v skupnem interesu je razvoj infrastrukture in povezovalnih plinovodov med državami članicami in našimi sosednimi državami. Poleg tega je tehnologija pretoka plina v obratni smeri ključnega pomena za resnično neodvisni energijski trg Evropske unije.

Zaradi ruskega pritiska na Ukrajino je ukrajinski trg plina v zelo slabem položaju. Evropska unija bi morala Ukrajini zagotoviti finančno pomoč za obnovo in posodobitev plinovodnega omrežja. Ukrajinske oblasti bi morali spodbuditi k reformi energetskega sektorja, da bi se povečala energetska učinkovitost in odpravile negospodarne subvencije.

Projekti za plinovode v naši soseski so potrebni kritičnega ponovnega pregleda, ki bo v celoti upošteval trenutne politične razmere. Projekt Južni tok je politično nesprejemljiv, zato ga je treba ustaviti. Namesto tega je treba dati prednost projektom, s katerimi se bo povečala razvejanost oskrbe z energijo. To bi lahko dosegli z oživitvijo plinovoda Nabucco in drugimi projekti, s katerimi bi lahko Južni Kavkaz, Bližnji vzhod ter sredozemske in srednjeazijske države povezali z Evropsko unijo, neodvisno od geopolitike Rusije za področje plina.

In na koncu si moramo prizadevati za dosledno uveljavitev notranjega skupnega energetskega trga, vključno s tretjim energetskim svežnjem. Zadevo pred sodiščem proti podjetju Gazprom je treba takoj rešiti, sodbo pa izvršiti brez izjem.

Sklepne ugotovitve

Rusija je podpisala Ustanovno listino Združenih narodov, Helsinško sklepno listino in memorandum iz Budimpešte ter Ustanovno listino Nato-Rusija, obenem pa je tudi članica Sveta Evrope. Gre torej za državo, globoko zakoreninjeno v mednarodne pravne zaveze in obveze. Razlogov za uporabo vojaške sile v Evropi za obrambo domnevnih zgodovinskih in varnostnih razlogov ali zaščito manjšine, živeče v tujini, ni. Ta politika je v 21. stoletju nesprejemljiva.

Ukrajina se spopada z nenapovedano hibridno vojno, ki jo bojuje Rusija. Gre za konflikt številnih razsežnosti, v katerem so prisotni elementi kibernetskega vojskovanja, uporaba zakonitih in nezakonitih sil, propagande, gospodarskega pritiska, izsiljevanja z energijo, politične destabilizacije in diplomacije. Nezakonita priključitev Krimskega polotoka je vse od druge svetovne vojne v Evropi prvi primer nasilne spremembe meja, ko je del ene države postal del druge države.

Današnja Evropa, ki so jo izučile bridke izkušnje preteklih svetovnih vojn, temelji na načelu spoštovanja mednarodnega prava. Zdaj pa je priča konfliktu, ki je obudil spomin na tragične dogodke izpred mnogih let, ko demokracija in svoboda nista bili samoumevni. Zato bi popustljiv odziv Evropske unije Rusijo spodbudil k razširitvi taktike hibridne vojne še na preostale sosede. S tega vidika je treba preprečiti ponovitev krimskega scenarija v Pridnestrju.

Rast v Evropski uniji brez stabilnosti v okolici ni možna. Naš glavni načrt mora vsebovati strategijo, s katero bi se izvili iz sedanjega sovražnega prijema in ga preobrazili v prijateljskega. V teh neugodnih razmerah je solidarnost med državami članicami pomembnejša od kdaj koli prej, odražati pa se mora tudi s pripravljenostjo na praktično podporo državam članicam na udaru, ki jim utegne groziti enaka nevarnost.

Nova visoka predstavnica/podpredsednica Federica Mogherini  in komisar Hahn bi morala storiti in predlagati vse, kar je v njuni moči, da bi se našla politična rešitev za krizo v Ukrajini, ki jo bodo spoštovale vse vpletene strani, in ne bo dopuščala scenarija zamrznjenega konflikta v vzhodni Ukrajini in na Krimskem polotoku.Evropska unija s podporo Ukrajine obenem skrbi za lastno podporo in varnost. Verodostojnost diplomatskih ukrepov Evropske unije je treba podkrepiti z odločnim ukrepanjem za umiritev razmer in vztrajanjem na naših vrednotah ter Ukrajini pomagati, da bo ohranila svojo neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljsko celovitost.