Evropa, ki varuje in se zavzema za resnični mir: vzpostavitev evropske obrambne unije

Geopolitične spremembe so zelo hitre, svet pa je postal nevarnejši. Ruska agresivna vojna proti Ukrajini, iranski raketni napad na Izrael in teroristični napad Hamasa na Izrael, ki ga sponzorira Iran, kažejo na vse večjo nestabilnost v svetu. Tektonski premiki na geopolitičnem in varnostnem področju ogrožajo naš zahodni svet in naše vrednote. Avtoritarni akterji, kot sta Rusija in Kitajska, vodijo vse bolj agresivno zunanjo politiko, da bi s političnimi in gospodarskimi sredstvi, pa tudi z vojaškimi, uveljavljali svoje interese po vsem svetu. To vključuje tudi ciljno usmerjeno uporabo dezinformacij ter kibernetske in hibridne napade, katerih cilj je spodkopati stabilnost naših demokratičnih družb. Poleg tega zlonameren vpliv avtoritarnih režimov destabilizira in poskuša izničiti evropsko pot držav kandidatk, na primer na Zahodnem Balkanu. Globalni konflikti poglabljajo geopolitične prelome, ki hkrati postavljajo na preizkušnjo tudi naša partnerstva po svetu. Poleg našega vzhodnega sosedstva se slabša regionalna stabilnost v Sredozemlju, na afriški celini in na Bližnjem vzhodu. Hkrati severni del Republike Ciper še vedno zasedajo turške sile. Poleg tega se je vojaško strateški pomen arktične regije v zadnjih letih eksponentno povečal. Mednarodni islamski terorizem in verski radikalizem še naprej močno ogrožata notranjo in zunanjo varnost. Vse to zahteva 360-stopinjski celovit pristop in skupno oceno groženj.

V zadnjih desetih letih sta Moskva in Peking svoj obrambni proračun povečala za skoraj 300 % oziroma 600 %. Države članice EU pa so svoje obrambne izdatke povečale le za 20 %. Še danes vse evropske zaveznice Nata niso dosegle cilja 2 % BDP za obrambne izdatke. Mnoge od tistih, ki so ga dosegle, so to storile šele pred kratkim.

Za Evropsko ljudsko stranko so tesni čezatlantski odnosi in sodelovanje z Združenimi državami v okviru Nata še vedno temelj naše varnosti. To pa nas ne odvezuje obveznosti, da moramo biti Evropejci sposobni braniti lastne interese, graditi lastne dopolnilne in interoperabilne obrambne zmogljivosti ter se hkrati izogibati nepotrebnemu podvajanju v zvezi z okvirom Nata. Pravo partnerstvo pomeni deljeno odgovornost, skupna prizadevanja in enako porazdelitev bremena. Strokovnjaki opozarjajo, da bo Rusija v naslednjih petih letih sposobna izvesti obsežen napad na EU in Nato. Zato mora Evropa končno vzeti svojo varnost v svoje roke ter postati sposobna in pripravljena braniti sebe in svoje interese. Zato pozivamo k resničnemu strateškemu partnerstvu med EU in Natom. Le skupaj lahko zagotovimo svojo varnost in dolgoročno blaginjo. Priznati moramo, da je čas mirovne dividende minil, in sprejeti drzne ukrepe, da bi zagotovili varnost naše Unije in državljanov. Naš prvi korak mora biti posodobitev in izvajanje strateškega kompasa EU, ki bo odražal obseg našega okolja groženj.

Evropska ljudska stranka (EPP) je dosledno dokazovala svojo pripravljenost spodbujati močno obrambno držo v Evropi, da bi naše državljane zaščitili pred številnimi grožnjami, s katerimi se soočamo. Smo politična sila, ki se zavzema za Evropo, ki se lahko brani sama, hkrati pa podpiramo tiste, ki se borijo za Evropo in naše temeljne vrednote. Stali smo in bomo še naprej trdno stali na strani Ukrajine, ki se pogumno bori za naš evropski način življenja. Na ukrajinskih bojiščih se odloča o prihodnosti Evrope. Ukrajino bomo podpirali toliko časa, kolikor bo potrebno, da bo zmagala v tej vojni.

Kot vodilni in največji politični sili v Evropskem parlamentu so Evropejci na zadnjih volitvah EPP ponovno zaupali jasen mandat. Skrajni čas je za vzpostavitev prave evropske obrambne unije. Zavedamo se, da je čas ključnega pomena: nujno si moramo prizadevati za sistematično prenovo evropske obrambe. To vključuje bolj ambiciozno financiranje naše obrambe, da bi našo evropsko obrambno industrijo dvignili na višjo raven. Skrajni čas je, da v celoti izkoristimo obstoječe instrumente in da smo pri odločanju o prihodnjih proračunih ambiciozni. Ključni element pri tem mora biti tudi povečanje javno-zasebnih partnerstev in spodbujanje naših številnih malih in srednjih podjetij, ki so ključna za naše inovacije.

Za EPP mora naslednje desetletje postati desetletje evropske obrambe. Zato zahtevamo in si bomo prizadevali za osredotočenost na pet ključnih točk:

1. Pravi evropski enotni obrambni trg

Notranji trg EU je zgodba o uspehu. Spodbudil je gospodarstvo EU, okrepil njena podjetja ter ustvaril priložnosti in boljše storitve za naše državljane. Vendar je na področju obrambe trg še vedno razdrobljen in pretežno nacionalni, z omejeno konkurenco. Vztrajna neučinkovitost evropskega obrambnega trga povzroča nepotrebno podvajanje, slabo učinkovitost obrambnih izdatkov in s tem zapravljanje denarja evropskih davkoplačevalcev. Ti pogoji ovirajo razvoj oboroženih sil držav članic in ovirajo našo varnost. Še zdaleč ni idealno, da države članice EU še vedno nabavljajo 78 % svoje vojaške opreme iz virov zunaj EU. Vojna v Ukrajini tudi kaže, da razdrobljena zmogljivost ter pomanjkanje proizvodnih in popravljalnih zmogljivosti povzročajo dolge in ranljive dobavne linije za strelivo, rezervne dele in vzdrževanje. Zanemarjeno izvajanje pravega enotnega obrambnega trga omejuje našo sposobnost, da verodostojno odvračamo morebitne agresorje in se branimo pred oboroženim napadom. Zato pozivamo k prenehanju zlorabe klavzule o izvzetju iz člena 3. 346 PDEU in kompenzacijskih zahtev pri obrambnih nabavah s temeljitim pregledom in prilagoditvijo obstoječe zakonodaje na tem ključnem področju. Poleg tega mora biti zagotavljanje varnosti oskrbe - zlasti za manjše države članice - prednostna naloga, ki bo njihovim industrijam omogočila sodelovanje pri skupnih javnih naročilih, ne da bi se zatekale k protekcionističnim ukrepom. Jasno je: potrebujemo pravi enotni obrambni trg in bistveno moramo povečati delež trgovine na področju obrambe znotraj Evrope. To je tudi najboljši način za spodbujanje globalne konkurenčnosti naše industrije. Nujno moramo razširiti našo evropsko obrambno tehnološko in industrijsko bazo (EDTIB) in zagotoviti, da bo ta povečana vojaška proizvodnja na koncu oskrbovala naše evropske vojske.

Polnopravni enotni obrambni trg bi moral vključevati znatne naložbe v naše industrijske zmogljivosti, odpravo čezmejnih ovir ter spodbujanje razvoja vseevropskih vrednostnih in dobavnih verig. Nujno moramo optimizirati proizvodnjo s standardizacijo, vzajemnim priznavanjem certifikatov in določanjem prednostnih nalog. Komisija mora predlagati zakonodajna orodja, ki bodo pomagala zagotoviti uporabo Natovih vojaških standardov, zagotavljala interoperabilnost in spodbujala sodelovanje. Prav tako moramo nujno prednostno obravnavati naša prizadevanja za doseganje dogovorjenih ciljev glede zmogljivosti in zmanjšanje odvisnosti, zlasti v zvezi s sistemskimi konkurenti, ter razviti potrebno infrastrukturo. To bi znatno povečalo gospodarsko učinkovitost in povečalo naše industrijske proizvodne zmogljivosti za obrambno blago ter tako odgovorilo na dolgoročno povpraševanje po evropski vojaški proizvodnji.

Ukrajino bi morali vključiti v naš evropski obrambni trg in EDTIB, da bi izkoristili njen inovativni potencial in se učili iz njenih izkušenj v vojni, ki jim jo je vsilila Rusija. Le z izboljšanjem naših skupnih obstoječih vojaških zmogljivosti se bomo lahko uprli agresorjem, kot je Putinova Rusija. To bo pomagalo Ukrajini in povečalo varnost vseh naših državljanov. Hkrati bi morala Unija olajšati sodelovanje držav kandidatk, usklajenih z EU v SZVP/SVOP, predvsem držav Zahodnega Balkana, v sedanjih in prihodnjih programih, povezanih z obrambnim sektorjem.

Evropska ljudska stranka je že bila gonilna sila pobud za skupna vojaška javna naročila, kot je na primer okrepitev evropske obrambne industrije s skupnim aktom o javnem naročanju (EDIRPA), spodbujali pa bomo tudi evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIP). Vendar pa je potrebnih veliko več skupnih javnih naročil in dolgoročnega sodelovanja, zato si bo EPP prizadevala za ambiciozno izvajanje nedavne evropske obrambne industrijske strategije (EDIS). Prav tako želimo s skupnimi javnimi naročili zmanjšati stroške in postati močnejši s skupnimi vojaško-tehnološkimi zmogljivostmi, zlasti na področju strateških dejavnikov, kot so zračni promet, izvidništvo, nadzor, kibernetski in vesoljski prostor. V ta namen bi morali podvojiti prizadevanja za skupna javna naročila, da bi končno dosegli cilj 35 %, kar je ravnovesje med gospodarsko učinkovitostjo in vojaško uspešnostjo. Postati moramo bolj inovativni in ustvariti čim bolj ugodno okolje za naša podjetja ter mala in srednja podjetja. V ta namen bi morali izkoristiti vse razpoložljive možnosti iz pogodb EU, vključno s stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO)

2. Evropa mora razmišljati široko in vlagati v obrambno tehnologijo prihodnosti

Bistveno moramo povečati naložbe v nastajajoče in prelomne tehnologije na področju obrambe, vključno s kibernetsko obrambo, vesoljem, novimi materiali in proizvodnjo, umetno inteligenco, kvantnim računalništvom, računalništvom v oblaku, internetom stvari (IoT), robotiko, biotehnologijo in nanotehnologijo. V tem okviru moramo v celoti izkoristiti celoten inovativni potencial naših evropskih podjetij. Vesolje in kibernetski prostor bosta verjetno ključnega pomena v vsakem prihodnjem konfliktu, zato bodo potrebne naložbe EU v povečanje zmogljivosti in odpornosti agencij, kot je Satelitski center Evropske unije. Poleg tega potrebujemo evropsko zmogljivost za situacijsko zavedanje na kibernetskem in informacijskem področju z namenom ustanovitve evropske kibernetske brigade in evropske zmogljivosti za zavedanje o vesoljskem področju.

EU se mora skupaj z državami članicami in v tesnem sodelovanju s čezatlantskimi partnerji lotiti tudi ambicioznih evropskih projektov, kot so skupni in interoperabilni protiraketni ščit, evropski jedrski ščit in Evropska agencija za napredne obrambne raziskave v slogu DARPA. Obstaja jasna potreba po skupnih evropskih ambicijah na področju tehnoloških inovacij v obrambnem sektorju. O obrambi moramo razmišljati celostno in evropsko, od raziskav do financiranja in uporabe. Povečati moramo podporo raziskavam in razvoju obrambnih zmogljivosti ter zagotoviti boljšo povezavo med našimi oboroženimi silami, akademskim svetom, industrijo in vlagatelji. To je ključno za skrajšanje razvojnih ciklov in hitrejši prihod izdelkov na trge. Analizirati moramo sedanji razvoj in se učiti iz izkušenj vojne v Ukrajini, da ugotovimo, katere nove tehnologije, kot so brezpilotna letala, bodo potrebne za prihodnost evropske obrambe, ter razviti industrijske zmogljivosti za te tehnologije. Zmanjšati moramo birokracijo in pospešiti vključevanje MSP, okrepiti javno-zasebna partnerstva in omogočiti nastanek evropskih prvakov z uporabo celotnega inovativnega potenciala celotne EDTIB. Izvajati moramo tudi ukrepe, s katerimi bomo zagotovili, da MSP v obrambnem sektorju ostanejo v Evropi in še naprej uspevajo.

3. Evropa potrebuje več obrambnega sodelovanja in integriranih evropskih zmogljivosti

Naš cilj je razviti evropsko obrambno unijo (EDU), kar bi moralo pomeniti večjo usklajenost strateških kultur in skupno razumevanje groženj. Hkrati priznavamo dolgoletno politiko vojaške nevtralnosti nekaterih držav članic in v celoti spoštujemo njihovo pravico do odločanja o lastni stopnji vključenosti v prihodnjo EDU. EPP predvideva obrambno unijo z integriranimi zmogljivostmi na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru, usklajeno z Natom, ter z zmogljivostmi za hitro posredovanje (RDC) kot stalnimi in takoj razpoložljivimi silami. RDC je treba razumeti kot izhodiščno točko, ki jo je treba postopoma razširiti na "evropski korpus" z dodelitvijo dodatnih elementov sil iz držav članic ter poglobitvijo njihovih operativnih povezav in interoperabilnosti. Skupno usposabljanje je treba okrepiti tudi prek RDC, ki mora poleg svojih vojaških nalog poudariti tudi svojo humanitarno razsežnost kot sila, katere cilj je ohranjanje miru in reševanje življenj. Menimo, da je treba izboljšati financiranje in izvajanje naših misij SVOP in skupnih obrambnih projektov prek PESCO. Prednostne naloge bi morale biti vojaška mobilnost, kibernetska in informacijska prevlada ter zmogljivosti poveljevanja in nadzora. Akcijskemu načrtu 2.0 za vojaško mobilnost, ki ga je Komisija EU predstavila leta 2022, je treba slediti s konkretnimi ukrepi, zlasti s časovnim načrtom za vzpostavitev "vojaškega schengna", v katerem bo vojaška mobilnost zagotovljena znotraj meja EU. Da bi to dosegli, pozivamo k hitremu izvajanju dvotirne infrastrukture TEN-T za civilne in obrambne namene, da bi lahko v primeru potrebe hitro premikali sile in opremo po cestah in železnicah. V širšem smislu bi morali dati prednost nakupu opreme z dvojno rabo.

Vzpostaviti bi morali v celoti kadrovsko popoln in popolnoma opremljen skupni štab, ki bi združeval civilne in vojaške instrumente, da bi v celoti izkoristili celostni pristop EU h kriznemu upravljanju, od strateškega načrtovanja in operativnih konceptov do dejanskega izvajanja misij in operacij. Prav tako je treba okrepiti Center EU za analizo obveščevalnih podatkov (INTCEN). EU in njene države članice morajo spodbujati boljše sodelovanje na področju vojaške obveščevalne dejavnosti in kibernetske varnosti z združevanjem virov ter izmenjavo informacij in podatkovnih zbirk. In končno, naš dolgoročni cilj je razviti pravo evropsko obrambno unijo z integriranimi evropskimi silami na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru.

Več moramo storiti za krepitev odpornosti naše družbe kot celote. Biti moramo boljši od populistov in skrajnežev pri pojasnjevanju današnjih izzivov in bolje sporočati, zakaj je močna obramba v interesu vseh nas. Zato moramo postati boljši v boju proti tujemu informacijskemu manipuliranju (FIMI) ter boljši pri obrambi naših demokracij in demokratičnih družb. Možnost vpoklica v vojsko ostaja v polni nacionalni pristojnosti.

4. Več naložb, pametna ureditev, krepitev industrijskih zmogljivosti in boljša infrastruktura

Nujno moramo dati poudarek večjim, boljšim in skupnim naložbam.Hkrati pozivamo k manjši regulaciji in zmanjšanju upravnih bremen. Naslednji večletni finančni okvir mora zagotoviti bistveno več sredstev za inovacije in prispevati k izpolnjevanju evropskih obrambnih zahtev. Napovedana bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe mora predstaviti konkretne predloge za uresničitev določb Draghijevega poročila, v katerem je poudarjena potreba po dodatnih 500 milijardah evrov naložb za evropski obrambni sektor v naslednjem desetletju. Raziskati moramo nove načine financiranja naših programov. To bi moralo vključevati revizijo mandata Evropske investicijske banke (EIB) in dodatne oprostitve plačila DDV. Posojila EIB bi morala biti katalizator za zasebne naložbe v evropsko obrambno industrijo. Evropska ljudska stranka zahteva, da mora biti evropska obrambna unija opremljena z namenskim in ambicioznim proračunom EU. Konec koncev so obrambni izdatki naložba v našo prihodnost, saj vodijo k več delovnim mestom, večji varnosti in s tem stabilnosti, ki je osnova za našo blaginjo.

Jasno je, da mora biti močan EDTIB temelj Evropske obrambne unije. Nujno je treba okrepiti industrijsko politiko Unije in povečati podporo obrambnemu sektorju, ki je bolj kot kdaj koli prej ključen za zaščito suverenosti in celovitosti držav članic EU. Skupne naložbe in poraba na ravni EU bodo z ustvarjanjem ekonomij obsega državam članicam prinesle prihranke in pomagale pri usklajevanju obrambnega sektorja. Javno-zasebna partnerstva so bistvenega pomena za financiranje naložb v obrambo, zato pozivamo k uskladitvi opredelitev meril ESG, ki so jih razvili zasebni finančni akterji, ob upoštevanju posebnosti obrambne industrije. Obrambna industrija se sooča z izzivi pri zagotavljanju zasebnega financiranja, zato pozivamo banke, naj sprostijo svoje politike in obrambnemu sektorju zagotovijo nujen dostop do posojil. Zahtevamo pregled pretekle in nove zakonodaje ter taksonomije, da se zagotovi, da so najbolj primerne za napredek naše evropske obrambne industrije. Predpisi in v njih predvidene spodbude bi morali biti pametni spodbujevalci rasti, inovacij in trajnostnega financiranja obrambe. Poleg tega zahtevamo večje naložbe v raziskovalne in razvojne projekte, ki ponujajo nadaljnje sodelovanje EU ter zagotavljajo predvidljivost za zasebne industrijske naložbe in industrijo.Primer bi morala biti vzpostavitev evropskih obrambnih projektov skupnega interesa za usklajevanje industrijskega sodelovanja. Poleg tega je treba temeljito pregledati Evropski obrambni sklad. Pozivamo, da se vsi programi in pobude Unije okrepijo in združijo v enoten instrument obrambne unije v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira.

5. Evropa potrebuje močan glas v svetu, ko gre za varnost in obrambo.

Pozdravljamo imenovanje komisarja za obrambno unijo (DUC), ki bo usklajeval tako obrambna kot tudi z varnostjo povezana vprašanja ter spodbujal sodelovanje in hkrati zagotavljal skladnost med instrumenti in pobudami Unije. DUC bo utrl pot k pravi evropski obrambni uniji, kot je predvidena v Pogodbah, poleg tega pa bo premostil vrzel med instrumenti in pobudami Komisije in Sveta, da bi povečal skladnost in učinkovitost. V ta namen bi moral DUC postati vodja Evropske obrambne agencije (EDA) in posebni predstavnik Sveta za obrambno unijo ter izvajati nadzor nad PESCO. DUC bo spodbujal tudi sodelovanje z državami članicami in hkrati skrbel za povečanje obrambnega proračuna EU, ki ga je treba porabiti na najučinkovitejši način, da bi skupne naložbe prinesle dodano vrednost. DUC bi moral tudi uskladiti pristope k pripravljenosti in krizam.Skupaj z Visokim voditeljem za človekove pravice bi morala spodbujati oblikovanje jasnih varnostnih meril za države članice in razviti načrt vojaške pripravljenosti EU ter tako pomagati pri doseganju naših skupnih ciljev glede pripravljenosti. Hkrati bi morala spodbujati oblikovanje Sveta za obrambo, ki bi bil enakovreden Svetu za zunanje zadeve. DUC bi se moral skupaj z drugimi ustreznimi službami osredotočiti tudi na varnost naših pomorskih poti. Ohranjanje svobode plovbe mora biti jasen cilj nove evropske obrambne politike. Zato mora biti Unija pripravljena prevzeti nalogo spremljanja kritične infrastrukture v regionalnih morjih, ki obkrožajo Evropo.

Prva naloga DUC bi morala biti izdelava celovite analize posameznih obrambnih industrij naših držav članic. Z razumevanjem prednosti vsake države članice lahko EU bolje usklajuje skupne naložbe, racionalizira proizvodnjo in poveča učinkovitost svojega obrambnega sektorja.

Na svetovnem prizorišču mora Evropa bistveno nadgraditi in poglobiti svoje strateške odnose in naše obrambno sodelovanje s podobno mislečimi partnerji, kot so ZDA, Združeno kraljestvo, Norveška, Republika Koreja, Kanada, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija. Prek teh partnerstev moramo storiti več za povečanje varnosti naših obrambnih dobavnih verig, kar je ključnega pomena za našo vojsko. Evropa mora tudi pospešiti svojo sposobnost sprejemanja odločitev o zunanji in varnostni politiki. Evropa lahko najbolje zastopa in uveljavlja svoje interese, če nastopa enotno in združeno.