Stališče skupine EPP o mobilnosti in prometu do leta 2030 in po njem

Svoboda gibanja in dobro delujoč evropski prometni sektor sta temelj rasti in zaposlovanja v EU, zlasti v času sedanje pandemije COVID-19 in prihodnjega okrevanja Evrope.

Pozivamo k uporabi preprostega pravila v podobnih krizah: odprte meje za prevoz blaga.

Skupina EPP je prepričana, da je mobilnost pravica vseh državljanov. Niti trenutna pandemija COVID-19 niti nujen boj proti podnebnim spremembam ne smeta trajno ogroziti mobilnosti ljudi in blaga na naši celini. Le z vzpostavitvijo močnejšega, odpornejšega in trajnostnega prometnega omrežja bo Evropa lahko premagala prihodnje krize in obvladala izzive.

Potrebne so učinkovite rešitve za obvladovanje pritiskov na prometno omrežje in okolje, ne da bi uporabnikom povzročali velike stroške in upravno breme. Promet mora biti prilagojen novim okoljskim, socialno-ekonomskim in tehnološkim spremembam ter javnemu zdravju, kar zahteva znatne naložbe v nove modele mobilnosti, digitalizacijo, raziskave in inovacije, alternativne vire energije in energetsko učinkovitost.

Promet mora na tehnološko nevtralen način prispevati k doseganju ciljev EU za zmanjšanje emisij, hkrati pa zagotoviti, da promet ostane cenovno dostopen. Raziskave mu lahko zelo koristijo, raziskovalna politika Unije pa mora biti usmerjena v krepitev konkurenčnosti sektorja, njegovo okoljsko učinkovitost in maksimiranje njegovih koristi. Prometni sektor je eden največjih delodajalcev in ker se močno spreminja, moramo poskrbeti, da bodo te spremembe pozitivno vplivale na delovna mesta. Vsi prihodnji ukrepi morajo temeljiti na znanstvenih dognanjih in temeljiti na celovitih ocenah učinka, ki upoštevajo gospodarske, okoljske in družbene posledice. Okoljsko učinkovitost proizvodov in projektov na področju prometa je treba določiti z merjenjem emisij v življenjskem ciklu.

Promet mora zagotavljati najboljše pogoje za potnike. Skupina EPP se zavzema za pravičen sistem pravic potnikov v vseh vrstah prometa. Evropska komisija bi morala zagotoviti zakonodajni okvir za multimodalne storitve izdajanja vozovnic, rezervacij in plačil "od vrat do vrat".

Razdrobljenosti prometnega trga ni mogoče odpraviti brez ustrezne uskladitve nacionalnih infrastrukturnih odločitev s prednostnimi nalogami politike EU in izvajanja obstoječih evropskih predpisov. Evropska harmonizacija in standardizacija sta skupaj z odprtjem trga obvezna in nujna ukrepa za učinkovit prometni sektor EU.

Ključni izziv za delovanje prometnega trga je ustvariti pogoje za pošteno konkurenco ter ustrezno socialno in okoljsko zakonodajo. Naša strategija mora upoštevati razlike med državami članicami. Predlagati moramo rešitve, ki bodo zmanjšale zaostanke pri prometnih projektih in ne bodo povzročile dodatnih razlik med razvitimi in manj razvitimi regijami Unije. V skupini EPP menimo, da ni univerzalne rešitve, ampak da obstajajo različne rešitve za različne situacije.

Podnebne spremembe so globalni izziv in potrebujejo globalno rešitev. Zato mora EU podpirati učinkovite in izvedljive mednarodne pobude na vseh področjih, vključno s prometom, zlasti v letalskem in pomorskem sektorju.

Skupina EPP pozdravlja in ceni dejstvo, da je letalstvo našim državljanom odprlo svet. To je bilo mogoče z demokratizacijo letalskega prometa, ki jo je prinesla liberalizacija trga.

Ker pa naraščajoči promet postaja stalnica, mora letalstvo pospešiti uvajanje in zagotoviti ambicioznost mednarodnega sistema za izravnavo emisij ogljika, znanega kot CORSIA. Da bi to dosegli, mora Unija v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO) nastopiti enotno.

Alternativna letalska goriva morajo povečati tržni delež, da bi prispevala k zmanjšanju emisij. Skupina EPP se zavzema za temeljito oceno emisij teh goriv v njihovem življenjskem ciklu.

Nadaljnje zmanjšanje emisij je mogoče doseči s sprejetjem in izvajanjem zakonodaje o enotnem evropskem nebu 2+. EU že podpira raziskave v letalstvu (Skupno podjetje Čisto nebo), ki jih je treba nadaljevati in okrepiti, da se zagotovijo tehnološke rešitve, vključno z alternativnimi gorivi. Rešitve, ki izhajajo iz teh raziskav, kot sta uporaba satelitov in popolna uvedba raziskav upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR), bi bilo treba čim prej dokončati po vsej EU.

Potrebna je tudi revizija pravil o državni pomoči za letališča, da bi bistveno zmanjšali emisije in potovalni čas ter hkrati povečali učinkovitost. Komisijo pozivamo, naj proizvajalce letal spodbudi, da prihodnjo proizvodnjo prilagodijo evropskim letom na kratkih razdaljah z enim samim vzletom, ki so primerni za električne rešitve. Letališča bi bilo treba sistematično povezati z mesti s (hitrimi) železniškimi progami. Letališča morajo uporabljati samo vozila z ničelnimi emisijami.

Pandemija je povzročila pravo krizo za letalske prevoznike in proizvajalce letal. Zahtevamo usklajevanje omejitev potovanj ter higienskih in zdravstvenih protokolov na ravni EU. Sklad za oživitev in odpornost bi moral vključevati projekt evropske dodane vrednosti za oživitev letalske industrije, da se olajša zamenjava flot z novimi in bolj trajnostnimi izdelki.

Naša skupina meni, da moramo odpraviti neučinkovitosti v cestnoprometnem sektorju EU in da je najboljši način za to popolna izgradnja temeljnega vseevropskega omrežja (TEN-T). Zato bi morala EU odobriti in spodbujati le financiranje in inovativne rešitve kombiniranja za infrastrukturne projekte, ki so v tem omrežju.

Ko govorimo o cestnih vozilih, je zakonodajna predvidljivost pomembna tako za proizvajalce kot za potrošnike. EU mora še naprej vlagati v raziskave in razvoj na področju alternativnih goriv. Zahtevamo ustrezno financiranje skupnega podjetja za vodikove gorivne celice. Skupina EPP poziva k načrtu za zmanjšanje emisij avtomobilske industrije in vozil, ki jih proizvaja, na podlagi celovite študije, ki bi upoštevala vse gospodarske, družbene in tehnološke zmogljivosti, stroške, tržno dostopnost in prilagodljivost infrastrukture. Ta načrt bi moral vključevati tudi poseben evropski program za recikliranje vozil.

Podpiramo zamisel o evropski podpori razvoju konkurenčnega družinskega avtomobila brez emisij.

Nove avtoceste je treba graditi na način, ki bo zagotavljal prihodnost, in sicer z digitalno strukturo omrežja in zadostnim številom električnih polnilnih mest, vodikovih polnilnic, zavarovanih tovornih parkirišč in zadostnim številom sanitarnih enot. Prilagoditev infrastrukture novim vzorcem mobilnosti in vrstam vozil bi morala biti prednostna naloga. EU bi si morala na tehnološko nevtralen način prizadevati za razogljičenje, avtomatizacijo in elektrifikacijo cestnega prometa, vključno s tovornim prometom. Skupina EPP poziva k oblikovanju načrta EU za cestno infrastrukturo, ki bo usklajen z načrtom avtomobilske industrije.

Pri oblikovanju infrastrukturnih zahtev mora biti varnost vedno naš najpomembnejši cilj. Na evropskih cestah v prometnih nesrečah ne bi smel umreti nihče. Uporabniki cest že plačujejo znatne zneske za uporabo infrastrukture, bodisi neposredno s cestninami in vinjetami bodisi posredno z davki na vozila, cestnimi in okoljskimi davki ter trošarinami na gorivo. Te velike zneske bi bilo treba v celoti ponovno vložiti v vzdrževanje, posodobitev in izboljšanje naše cestne infrastrukture.

Trajnostnega cestnega prometa ni mogoče doseči brez sodobnega železniškega omrežja in učinkovitega omrežja celinskih plovnih poti. Za preusmeritev na železnico ali vodo potrebujemo dobro delujoče železniško omrežje in vodne poti skupaj z morskimi avtocestami.

Skupina EPP meni, da je treba naše celinske plovne poti uporabljati za bistveno večje količine prometa, in sicer tako, da se tovor s cest preusmeri na vodni promet s celostnim pristopom za povečanje izkoriščenosti in učinkovitosti.

Evropska komisija bi morala čim prej pripraviti predloge za ureditev celotnega načina prevoza in spodbujati njegovo uporabo, saj gre za eno od okolju najbolj prijaznih prevoznih sredstev. Predlogi bi morali predvideti evropsko uskladitev in standardizacijo za plovnost in opremo.

Plovnost evropskih celinskih plovnih poti je neenotna, zato je za bistvene izboljšave treba vzpostaviti namensko financiranje v okviru več finančnih instrumentov, kot so instrument za povezovanje Evrope, kohezijski skladi, instrument za oživitev in odpornost (RRF) ali s sodelovanjem Evropske investicijske banke. Zagotoviti je treba spodbude za razvoj platform za intermodalna pristanišča. Pozivamo k projektu evropske dodane vrednosti, ki bi ga financiral sklad RRF, za plovnost in multimodalno povezavo koridorjev celinskih plovnih poti TEN-T. Celinske plovne poti so primerne za uporabo vodika, utekočinjenega zemeljskega plina, trajnostnih goriv, hibridnih in električnih plovil ter avtomatizacije, če bo EU v to smer usmerila raziskave in financiranje.

Če želi EU uspešno zmanjšati emisije iz prometa, je treba resnično preusmeriti velik del tovora s cest na železnico. Železnico je treba prisiliti, da postane konkurenčna cestnemu prometu na področju tovornega prometa. Regije na obrobju Evrope nimajo kakovostnih železniških povezav s preostalo EU, medtem ko je vzpostavitev hitrega in sodobnega železniškega omrežja po vsej EU prednostna naloga. Menimo, da mora Komisija nujno obravnavati pomanjkanje interoperabilnosti in nepopolno uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), saj lahko ta vodilna tehnologija korenito izboljša zmogljivost in varnost evropskega železniškega omrežja. Skupina EPP poziva k časovnemu načrtu izvajanja ERTMS na železniških tovornih koridorjih, vključno s projektom evropske dodane vrednosti, ki ga financira RRF.

Pozorno moramo spremljati, ali se želena poenostavitev in interoperabilnost, ki ju prinaša četrti železniški paket, pravilno izvajata in pravočasno dosegata, ter pozivamo Komisijo, naj predlaga ustrezne popravke. Železniški promet pestijo številni standardi, različni postopki in nezdružljiva tehnologija, zato Skupina EPP poziva k nujni uskladitvi in standardizaciji sektorja na ravni EU, vključno z enotnim železniškim signalnim sistemom.

Za nadaljnje povečanje konkurence brez zniževanja standardov potrebujemo prožnejša pravila za dostop do infrastrukture in odprtje železniškega trga. Cilj naložb v to vrsto prevoza bi moral biti podvojitev povprečne hitrosti železniškega prometa do leta 2030. Posebno pozornost pri naložbah bi bilo treba nameniti regionalnim in čezmejnim povezavam ter logističnim vozliščem, kot so območja pristanišč in letališč. Naši državljani in podjetja si za svoj denar zaslužijo boljšo vrednost in zaščito potnikov, železniški promet pa bi moral biti čim bolj privlačen, cenovno dostopen in kakovosten, zlasti ker ta sektor delno financirajo davkoplačevalci.

Skupina EPP poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve evropskega upravljanja železniškega prometa, ki bi lahko pomembno prispevalo k učinkovitosti in privlačnosti železniškega prometa.

Skupina EPP poziva Komisijo, naj pripravi realistično dolgoročno načrtovanje železniškega omrežja za visoke hitrosti v EU.

Čeprav je mobilnost v mestih gospodarsko, družbeno in okoljsko zelo pomembna, postaja tudi zelo težavna in pogosto omejujoča zaradi neenotnega sistema pristojbin za zastoje in območij z nizkimi emisijami, ki imajo vsak svoja posebna pravila za dostop in izvrševanje dostopa. Skupni evropski standardi in tehnološke rešitve bodo omogočili nemoten dostop do vseh takih območij. Verjamemo tudi v prihodnost trajnostnega javnega prometa in pozivamo k evropski strategiji za mestni promet.

Pomorski promet je zaradi svojega obsega in narave mednarodni in okolju prijaznejši način prevoza blaga in potnikov, v katerem je še veliko neizkoriščenih možnosti. Plovila je mogoče zlahka prilagoditi za uporabo čistejših goriv namesto težke nafte, hibridizacija in elektrifikacija pa postajata vse bolj izvedljivi in EU je v zvezi s tem že financirala obsežne raziskave. Električni trajekti že obratujejo komercialno in imajo 75 % nižje stroške obratovanja, vse to pa je posledica financiranja iz programa Obzorje 2020.

EU bi morala to možnost čim bolj izkoristiti in pospešiti uvajanje električnih plovil za kratke proge ter nadalje digitalizirati pomorske dejavnosti. Evropska pristanišča bi bilo treba opremiti z električnimi polnilnimi in omrežnimi točkami, ki bi nadomestile energijo na krovu zasidranih ladij, ki jo proizvajajo dizelski generatorji. Za še večjo konkurenčnost ladijskega prometa bi bilo treba dodatno liberalizirati pristaniške storitve, kar bi omogočilo visoke standarde kakovosti in varnosti storitev. Evropa bi morala imeti tudi jasno strategijo za spodbujanje prevoza tovora po sistemu RO-RO (Roll-On-Roll-Off), s čimer bi zmanjšali prisotnost težkih vozil na naših cestah. Na svetovni ravni mora EU izkoristiti svojo težo v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), da bi dosegla sistem izravnave ogljika v mednarodnem pomorskem prometu in zagotovila realno pot zmanjševanja emisij.

Zahtevamo jasno strategijo za pomorski sektor EU, vključno z merili za zmanjšanje emisij.

Multimodalni promet v EU se je razvijal počasi. Pozivamo k vzpostavitvi evropskega multimodalnega prometnega omrežja, ki bo izkoristilo potencial, ki so ga ustvarili paket za cestni promet, enotno evropsko železniško območje, pomorski promet na kratkih razdaljah in NAIADES. Zdaj je čas, da jih povežemo in v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi zagotovimo ukrepe za odpravo zakonodajnih, upravnih in čezmejnih ovir, ki ovirajo multimodalni promet v evropskem gospodarstvu.

Dobro opremljena shema EU za gradnjo infrastrukture in zagotavljanje financiranja v tretjih državah je geopolitično pomembna in bi prinesla poslovne priložnosti za naša podjetja. Trenutno na tem področju prevladujejo naši konkurenti, EU pa si ne more privoščiti, da bi zaostajala. Takšni čezmorski projekti bodo prispevali k zmanjšanju migracij iz Afrike, na primer. Finančna komponenta lahko prinese dobiček, kar lahko dolgoročno pomaga pri financiranju evropskih infrastrukturnih potreb.

Zaključek

Mobilnost in promet sta predpogoj za blaginjo, bogastvo in priložnosti. Mobilnost zbližuje posameznike in posledično celotno Evropo. Zato se skupina EPP zavzema za to, da bi bil naš evropski prometni sistem cenovno dostopen, zanesljiv, digitalen in trajnosten. Želimo ohraniti stroške prevoza na gospodinjstvo na sedanji ravni, oblikovati enotni evropski prometni prostor brez meja ter s tehnološkim napredkom, učinkovitostjo in naložbami zmanjšati onesnaževanje in emisije.