Varnost za Unijo in njene državljane: Evropski obrambni uniji naproti

Na pravilih temelječ mednarodni red, ki so ga vzpostavile liberalne demokracije, se sooča z neprimerljivimi izzivi. Istočasno varnostno okolje, ki obdaja EU, ostaja še naprej zelo nestabilno. Od juga do zahoda se Evropa sooča z lokom nestabilnosti.

Na jugu se s sirjenjem nestabilnosti, ki je posledica razpadlih in nestabilnih držav zaradi katerih nastajajo brezvladna območja, povečuje število terorističnih in kriminalnih združb. Na vzhodu se nadaljuje ruska vojna z Ukrajino, ter nelegalna priključitev Krima. Hibridne taktike, vključno s kibernetskim terorizmom, informacijskim vojskovanjem in energetsko politiko, ki zajema zlasti predlagani plinovod Severni tok 2, niso namenjene zgolj povzročanju nestabilnosti v državah vzhodnega partnerstva ampak tudi v zahodnih demokracijah. Napetosti na zahodnem Balkanu naraščajo.

Migracijska kriza na južnih in jugo-vzhodnih mejah predstavlja dramatične izzive za EU in njene države članice, vključno z varnostnimi pomisleki, ki pa morajo biti naslovljeni z kolektivnim trudom. Zunanje in notranje varnostne grožnje so močno prepletene.

Izstop Združenega kraljestva iz EU (Brexit) in negotovosti, ki jih je povzročila nova administracija v Združenih državah Amerike, dodatno zapletajo svetovno varnostno okolje. Trdno smo predani čezatlantski skupnosti skupnih vrednot in interesov, ki bo v bližnji prihodnosti najpomembnejši instrument za ohranjanje evropske varnosti. Povečano sodelovanje in usklajevanje EU na področju varnosti in obrambe ne bosta škodovala zvezi NATO, ampak jo bosta dopolnjevala in krepila ter znatno povečala učinkovitost čezatlantskega sodelovanja. Miru in varnosti ne smemo več jemati za samoumevna.

Po zadnjih podatkih Evropske obrambne agencije za leto 2015 (okvirno) imajo oborožene sile držav članic 1,4 milijona vojakov, kar je več kot v ZDA. Izdatki za obrambo držav članic znašajo več kot 200 milijard €. Učinkovitost teh izdatkov pa je znatno nižja kot v ZDA. Pomanjkanje sodelovanja, koordinacije in sinergije in prav tako obsežno podvajanje in razdrobljenost pripomorejo k neučinkovitosti porabe izdatkov. Kot rezultat je to potrata davkoplačevalskega denarja in oslabitev naših prizadevanj na področju skupne obrambe.

Uporabiti moramo celoten nabor političnih instrumentov, ki vključujejo mehko in trdo moč, kratkoročne ukrepe in dolgoročne politike na področju klasične zunanje politike, ki zajema dvostranska in večstranska prizadevanja na področju diplomacije, razvojnega sodelovanja, nujne pomoči, preprečevanja kriz ter po konfliktne strategije, in pa tudi ohranjanje in uveljavljanje miru. Državljani so vse bolj zaskrbljeni glede varnosti, od Unije pa pričakujejo zaščito. Zato je skrajni čas, da EU prevzame večjo odgovornost za svojo varnost.

Dosedanja prizadevanja institucij EU

Najprej se moramo zahvaliti več kot 5000 civilnim in vojaškim uslužbencem za njihovo vsakdanje služenje na misijah in v operacijah v sklopu skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) na treh celinah. V tem kontekstu potrjujemo svojo zavezanost cilju obrambnih izdatkov v višini vsaj 2% BDP, pa tudi cilju boljše porabe prek splošnejših obrambnih projektov. EU že ima vrhunske civile strokovnjake, ki jih mora biti sposobna hitro napotiti. Hiter odziv pomeni učinkovit odziv. Treba bi bilo vzpostaviti evropsko službo za civilno zaščito, ki bi se hitro odzvala na nesreče, in skupno evropsko kibernetsko brigado za boj proti vse pogostejšim kibernetskim grožnjam infrastrukturi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) Evrope in držav članic, ki ogrožajo normalno delovanje institucij. Te misije so skupni prispevek Evrope k varnosti naših državljanov. Cenimo povečanje obrambnih izdatkov držav članic v podporo pripadnikom naše vojske. Ta trend je treba ohraniti, okrepiti in usklajevati na evropski ravni.

Sprejetje globalne strategije EU junija 2016 pomeni mejnik za krepitev evropske obrambe. Pričakujemo, da jo bodo institucije EU in države članice izvedle hitro ter v celoti.

Pozdravljamo evropski obrambni akcijski načrt, ki ga je predstavila Evropska komisija, in novi obrambni sveženj, ki je bil predstavljen 7. junija 2017 in določa način za izboljšanje vojaških zmogljivosti držav članic. Poudarjamo, da so se Evropska komisija in vse več držav članic v dokumentu o razmisleku o prihodnosti evropske obrambe zavezale k vzpostavitvi evropske obrambne unije. Prav to skupina ELS že dolgo zahteva.

Pričakujemo obsežne izvedbene ukrepe ob upoštevanju potreb nacionalnih oboroženih sil. Na podlagi naših prejšnjih zavez v celoti podpiramo začetek pilotnega projekta in pripravljalnega ukrepa za raziskave EU na področju obrambe, ki služita kot spodbuda za prihodnje evropske programe sodelovanja. Načrtovani usklajeni letni pregled na področju obrambe bi lahko temu namenu služil s krepitvijo razvoja zmogljivosti, obravnavanjem pomanjkljivosti in zagotavljanjem optimalnejše uporabe nacionalnih načrtov obrambnih izdatkov.

Nedavna prizadevanja držav članic in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Evropske komisije za začetek stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) so korak v pravo smer. kot posebna oblika boljšega, razumnega in učinkovitega sodelovanja na področju varnosti in obrambe (npr. vzpostavitev vojaškega schengenskega območja) združuje države članice, ki bi lahko skupaj razvijale zmogljivosti, vlagale v skupne projekte ali oblikovale večnacionalne sestave. Stalno strukturno sodelovanje bi moralo voditi do višje ravni skupnih ambicij na področju obrambe.

Pozdravljamo nedavno vzpostavitev vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (MPCC) kot središče za stalno poveljstvo EU. Cenimo pobudo za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD), ki EU omogoča finančno podpiranje gradnje zmogljivosti in krepitev odpornosti partnerskih držav.

Nedavna skupna deklaracija EU in zveze NATO lahko sodelovanje povzdigne na višjo raven. Pozdravljamo odobritev 42 skupnih pobud EU in zveze NATO, namenjenih krepitvi sodelovanja in usklajevanja med organizacijama, pa tudi zagotavljanju varnosti za evropske državljane. Pričakujemo, da bodo države članice obeh organizacij pripravljene in sposobne sodelovati na področjih, ki so ključna za varnost naših državljanov.

Zavedamo se, da imajo države članice zaradi preteklih izkušenj različna stališča glede varnostne in obrambne politike, kar priznavajo tudi protokoli k Pogodbam EU.

Skupina ELS ob upoštevanju navedenega zahteva, da:

• institucije EU in države članice tokrat izpolnijo svoje zaveze za povečanje varnosti naših državljanov. Pomembno je, da države članice okrepijo svojo raven zaupanja in izvedejo skupaj izraženo politično voljo; EU v varnostno enačbo vključi svoje edinstvene izkušnje v okviru mehke moči, vendar mora še naprej krepiti svojo trdo moč;
• države članice EU izkoristijo učinke sinergije, ki izhajajo iz okrepljenega sodelovanja in usklajevanja na področju obrambe (npr. obrambno načrtovanje, raziskave in razvoj, javna naročila, ohranjanje in krepitev oborožitvene industrije). To lahko prinese znatne prihranke, zaradi česar bodo na voljo sredstva za nadaljnje dolgoročne naložbe;
• institucije EU in države članice morajo krepiti prizadevanja pri oblikovanju skupne obrambne politike Unije (člen 42(2) PEU). V okolju, v katerem poteka prost pretok ljudi, blaga, storitev in denarja, varnosti ne morejo v celoti zagotoviti države članice le s svojim delovanjem. Države članice bi morale skupaj, kot celota, načrtovati in se nato odločiti, kakšen bo prispevek vsake posamezne države. Na ta način bi se morala ohraniti strateška avtonomija Evrope in razviti skupna obramba;
• se na podlagi sedanje globalne strategije EU pripravi bela knjiga EU o varnosti in obrambi ter opredeli načrt z realnimi in praktičnimi ukrepi za vzpostavitev evropske obrambne unije. Ta unija bi morala spodbujati boljše usklajevanje strateških kultur in skupno razumevanje groženj, za kar je treba razviti skupne zmogljivosti za spremljanje razmer. V beli knjigi je treba naše strateško razmišljanje povezati z razvojem vojaških zmogljivosti;
• se EU zaveže k vzpostavitvi novih ali spremembi obstoječih struktur in mehanizmov, ki bi države članice bolje podpirali pri tesnejšem sodelovanju na področju vojaških zadev;
• članice EU krepijo konkurenčno in inovativno obrambno industrijsko bazo. Zahtevamo uvedbo evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja kot krovno politiko za notranje vidike prizadevanj na področju SVOP, ki bi dopolnjevala tekoča prizadevanja za vzpostavitev podpornih ukrepov in sinergij v zvezi z raziskavami na področju obrambe, razvojem zmogljivosti, javnimi naročili in vesoljem (npr. zmogljivosti za opazovanje vesolja, brezpilotni zrakoplovi, zmogljivosti za kibernetsko obrambo, glavni bojni tanki in reaktivni lovci);
• države članice in Evropska komisija zagotovijo uspeh načrtovanega obrambnega sklada, zaradi česar bi imel varnostni in obrambni proračun EU prednost v naslednjem večletnem finančnem okviru; evropski obrambni sklad mora biti ustrezno financiran, pri čemer sta predvidena zneska 500 milijonov EUR na leto za raziskave ter 1 milijarda EUR za razvoj in javna naročila absolutno minimalna;
• Evropski parlament in Svet hitro sprejmeta osnutek uredbe o evropskem programu za obrambno industrijo, da bi SVOP dejansko izvajali. Potrebni so drzni izvedbeni ukrepi v zvezi s tem, kako lahko EU prispeva k financiranju projektov sodelovanja, namenjenih boljši obrambi;
• Evropska komisija ustanovi generalni direktorat za obrambo v okviru pristojnosti podpredsednice/visoke predstavnice za usklajevanje notranjih obrambnih ukrepov EU, da bi zagotovili učinkovit obrambni trg in delujočo ureditev zanesljive oskrbe na evropski ravni; enotni trg za obrambo bi prispeval h ključnim raziskavam in pojavu zagonskih podjetij za razvoj ključnih tehnologij, ki jih Evropa potrebuje za reševanje varnostnih izzivov;
• države članice nacionalne obrambne izdatke dodatno povečajo, pri čemer je cilj doseči 2 % BDP EU. Za prehod Evrope na strateško avtonomijo so potrebni višji izdatki za našo obrambo;
• države članice za ohranjanje strateške avtonomije Evrope kot sposobnosti samostojnega ukrepanja, kadar je to potrebno, v obrambo skupaj vlagajo bolje in več, zlasti v projekte skupnih javnih naročil, standardizacijo in potrjevanje, pri čemer naj izkoriščajo obstoječi okvir. Obrambne zmogljivosti držav članic bi morali medsebojno uskladiti, kot je predvideno v usklajenem letnem pregledu na področju obrambe;
• EU bi morala v času miru izkoristiti pravne možnosti za financiranje prizadevanj na področju obrambe, kot so usposabljanje in izobraževanje, javna naročila in vzdrževanje, infrastruktura ali raziskave, tehnologija in razvoj; članice EU bi morale pokazati politično zavezanost, povečati obseg naložb, deliti informacije in ustvarjati sinergije, da bi bolje zaščitile Evropejce;
• bi EU glede na zapletenost in razdrobljenost informacijskih sistemov na evropski ravni za nadzor meja in varnost spodbujala načine za izboljšanje medsebojne povezanosti in interoperabilnosti informacijskih sistemov ter preprečevanje podvajanja in prekrivanja: da bi bolje zaščitila svoje zunanje meje in se borila proti terorizmu, bi morala spodbujati uspešnejše in učinkovitejše upravljanje podatkov ter hkrati krepiti evropsko industrijo na področju varnosti;
• si Evropska komisija in sozakonodajalca prizadevajo zagotoviti, da teroristične organizacije ne izkoriščajo finančnih trgov EU za financiranje svojih terorističnih dejavnosti ali svojega obstoja (odbor ECON);
• bo EU financirala civilno-vojaške projekte ter raziskovalne in tehnološke projekte na področju obrambe, kar bo spodbudilo prihodnje evropske programe sodelovanja v okviru Evropske obrambne agencije ali drugih izvršnih agencij; kibernetska kriminaliteta in teroristična uporaba spleta sta zaradi tehnološkega napredka in porasta uporabnikov postali nova bojna fronta;
• bi se začeli izvajati nekateri evropski programi sodelovanja ob načrtovanju programov zveze NATO, kot je obramba z balističnimi izstrelki za Evropo ali zavezniški prihodnji nadzorni in kontrolni sistem, da bi lahko zagotovili neposredno vključenost evropske industrije v programe zveze NATO, s čimer bi okrepili evropsko vlogo v tej zvezi in evropsko strateško avtonomijo;
• bo v naslednji večletni finančni okvir vključen program za raziskave na področju obrambe. Financiranje EU kot dodatni vir mora dopolnjevati nacionalne naložbe v raziskave. Prihodnje dejavnosti v okviru raziskav na področju obrambe bodo po pričakovanjih v naslednjem večletnem finančnem okviru del posebnega programa;
• je stalno strukturno sodelovanje temelj bodoče obrambne Unije. Služiti bi moralo tudi za usklajevanje posameznih dejavnosti vojaškega sodelovanja v Evropi, pri čemer jih ne bi smeli obravnavati le kot orodje za usklajevanje projektov;
• države članice v zvezi z udeležbo v evropskem obrambnem skladu, evropskem obrambnem akcijskem načrtu in stalnem strukturnem sodelovanju pojasnjujejo, kako zagotoviti široko udeležbo ter hkrati visoko raven ambicij in zavezanosti;
• EU izkoristi polni potencial Pogodb na področju varnosti in obrambe (člen 41 PEU – zagonski sklad; člen 42 PEU – klavzula o kolektivni samoobrambi; člen 44 PEU – zaupanje misij SVOP skupini držav članic; člen 222 PDEU – solidarnostna klavzula);
• države članice izvajajo popolno porazdelitev bremena za operacije in misije SVOP s povečanjem skupnega financiranja, kar jih bo spodbudilo k prispevanju z zmogljivostmi in silami, pri čemer jih ne bi omejevale njihove finančne omejitve; nadvse pomembno je izvesti pregled mehanizma Athena za financiranje skupnih stroškov vojaških operacij EU in prihodnjih napotitev bojnih skupin EU. Partnerstva in sodelovanje z državami, ki delijo vrednote EU, lahko prispevajo k učinkovitosti ter učinku operacij in misij SVOP;
• EU vzpostavi popolnoma delujoč civilno-vojaški strateški štab na podlagi obstoječe civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (CPCC), vojaške zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje (MPCC) ter direktorata za krizno upravljanje in načrtovanje (CMPD) v okviru Evropske službe za zunanje delovanje;
• EU poveča svoja prizadevanja kot regionalni ponudnik varnostnih storitev in postane močan evropski steber zveze NATO. Zaščita Evrope bo postala vzajemno dopolnjujoča se odgovornost EU in zveze NATO. Okrepiti moramo sinergije med njima in preprečiti nepotrebna prekrivanja;
• se projektna skupina East StratCom Evropske službe za zunanje delovanje spremeni v stalno strukturo EU z ustreznim financiranjem in bistveno večjim številom osebja.

Nadaljnji koraki

Evropska obramba ne sme ostati najšibkejši člen v postopku povezovanja EU. Evropejci morajo sami prevzeti odgovornost in okrepiti obrambo Evrope, zlasti ker, kot je ugotovljeno v raziskavi Eurobarometer 85.1 iz junija 2016, polovica anketiranih državljanov EU meni, da so ukrepi EU nezadostni, dve tretjini pa želita večje sodelovanje EU prek zavez držav članic na področju varnostne in obrambne politike.

Evropska unija si v sedanjem zapletenem varnostnem okolju ne more privoščiti, da bi bila le opazovalka. Mirovne dividende je konec. Ogrožene so naše vrednote in interesi, zato je čas, da določimo višjo raven ambicij in si začnemo prizadevati za njihovo uresničitev. EU ima edinstven položaj za prevzem aktivne vloge, saj ima raznolike civilne in vojaške zunanjepolitične instrumente. Vendar moramo biti, da bi zagotovili mir, pripravljeni na hitro in odločno ukrepanje. To bomo najbolje dosegli v okviru prihodnje evropske obrambne Unije.