Usposobiti Evropo za 21. stoletje: pet točk za boljšo Evropo

1. Zakaj potrebujemo Evropo? Zaščititi želimo naš evropski način življenja.

Evropejci se bojijo, da bodo izgubili nadzor nad vsakdanjim življenjem in vpliv nanj, saj se soočajo z izzivi brez primere. Razlogi za nekatere od teh izzivov so tehnološki ali gospodarski: digitalizacija, globalizirano gospodarstvo, podnebne spremembe. Drugi izzivi so posledica zunanjih sil: vojne na Bližnjem vzhodu, nenadzorovane migracije in terorizem, agresivna Rusija, ki ogroža svobodo in mir, pa tudi bolj vase zazrte Združene države Amerike. Spet tretji so skupni celotni Uniji: strukturna brezposelnost, starajoče se prebivalstvo, vzpon političnega nacionalizma in pomanjkanje kohezije.

Nekateri izzivi terjajo odziv skupnosti, medtem ko morajo k drugim usklajeno pristopiti države članice. Spričo vseh teh izzivov je Evropa naše življenjsko zavarovanje v svetu, ki se dramatično spreminja. Brez EU bi bile države članice videti šibkejše in prepuščene na milost in nemilosti svetovnim dogodkom. Kdor je resnično domoljub, mora biti tudi prepričan Evropejec.

2. Kaj žene našo skupino? Zavzemamo se za združeno Evropo!

Zavezani smo evropski ideji, ker verjamemo v prebivalce Evrope. S sodelovanjem v zadnjih 70 letih so Evropejci dosegli mir, svobodo ter gospodarsko in socialno blaginjo, kot je na evropski celini še ni bilo. Dobro se zavedamo, da se Evropejci bojijo za svoja delovna mesta, dohodke in pokojnine, za svojo identiteto, za prihodnost svojih bližnjih, za skupne dosežke in varnost posameznikov. Mi ne verjamemo v strah, temveč v rešitve. Zavzemamo se za evropski način življenja, ki pomeni svobodo, in ne zatiranja, demokracijo, in ne diktature, sodelovanje, in ne sebičnosti, varnost, in ne sovraštva, ter upanje, in ne jeze. V tem smo drugačni od populistov na levici in desnici.

Navdihujejo nas naše skupne izkušnje, judovsko-krščanske vrednote in humanistična misel. Zato se brezpogojno zavzemamo za človeško dostojanstvo, demokracijo, osebno svobodo, enakost, pravico in solidarnost. Kot skupina krščanskih demokratov in tistih na desni sredini političnega spektra želimo boljšo prihodnost za vse Evropejce. Zavzemamo se za družbo, ki nikogar ne pušča ob strani in v kateri je solidarnost gonilo v smeri družbene kohezije in skupnih ciljev. Verjamemo, da so si posamezniki sposobni ustvariti življenje, kakršno si želijo. Ne poskušamo prevzeti nadzora nad življenji ljudi ali preprosto pustiti, da gredo stvari svojo pot, temveč se zavzemamo za podjetništvo, za trgovino, za izobraževanje, za raziskave, za inovacije, za tržno gospodarstvo in za družbeno odgovornost na podlagi standardov visoke kakovosti. Zavzemamo se torej za močnejšo, boljšo Evropsko unijo.

Hkrati smo prepričani, da morajo EU in države članice strogo spoštovati vladavino prava in evropska demokratična načela. Etično ravnanje in boj proti korupciji sta ključna pogoja za to, da znova pridobimo zaupanje državljanov. Naše vrednote terjajo spoštovanje jasnih pogojev, ki jih določajo københavnska  merila in Lizbonska pogodba – ne samo v procesu pridruževanja, temveč tudi od polnopravnih članic. Države članice morajo v kontekstu københavnskih meril izpolniti določene pogoje, vključno s sposobnostjo vključevanja EU. Samo države, ki so geografsko gledano pretežno v Evropi, lahko postanejo članice EU. Turčija ne more postati polnopravna članica EU, ker bi bilo to kočljivo tako za Evropsko unijo kot tudi za samo Turčijo. Zato želimo, da bi bila Turčija del obroča držav partneric okrog EU, ki se še ne morejo pridružiti ali se ne bodo pridružile Uniji.

Trdno smo prepričani, da bomo lahko z aktivno podporo ljudi ustvarili Evropo, kot si jo želimo – združeno, konkurenčno, pravično in aktivno Evropo s ponosnimi nacionalnimi državami. Zato smo globoko zavezani štirim svoboščinam Evrope: prostemu pretoku blaga, kapitala, storitev in ljudi. O teh svoboščinah se ni mogoče pogajati. So ključne za ohranjanje združene Evrope in za boljšo prihodnost. Ne potrebujemo Evrope z zidovi in sovraštvom. Ne sprejemamo možnosti, da ena država izbira le, kar ji ustreza, na račun drugih. Nasprotno, potrebujemo enotno, močno Evropo, ki nam bo omogočila, da se soočimo z izzivi, ki nas čakajo v prihodnjih letih na lokalni in svetovni ravni.

3. Kakšno Evropo potrebujemo? Hočemo Evropo državljanov za državljane!

Odziv na referendum o izstopu Združenega kraljestva iz EU ne more biti več ali manj Evrope, odzvati se je treba z boljšim sodelovanjem med Evropsko unijo in njenimi državami članicami. EU in narodi, ki jo tvorijo, niso v protislovju; nasprotno, sodijo skupaj. Evropska unija lahko uspešno deluje le, če so uspešne vse njene države članice in če obe ravni med seboj konstruktivno sodelujeta. V to pametnejše sodelovanje je treba vključiti tudi državljane. Naši državljani morajo imeti več besede pri načrtovanju prihodnosti Evrope. EU mora postati resnična unija državljanov.

Želimo okrepiti parlamentarno demokracijo v EU, pri čemer bi bila Evropski parlament in Svet ministrov dva domova. Statut Sveta je treba ustrezno prilagoditi. Specializirane sestave Sveta bi morale postati odbori Sveta, ki se sestajajo javno kot običajni zakonodajalec. Evropska komisija kot izvršna veja oblasti bi morala bolj proaktivno varovati ustanovne pogodbe in skrbeti za pravilno izvajanje pravil EU. Želimo, da bi bil Evropski parlament (EP) varuh demokracije. Da bi to dosegli, mu je treba dati več moči, da Komisijo spodbuja k dajanju zakonodajnih pobud in da jo nadzira. Okrepiti je treba pravne možnosti preiskovalnih odborov EP, kadar gre za interese državljanov. Da  bi povečali težo rezultatov evropskih volitev in da bi volja volivcev dobila večji pomen, mora postati proces izbire vodilnih kandidatov („Spitzenkandidatenprozess“) ustaljena praksa, ki jo je treba še okrepiti. Podpiramo enoten institucionalni okvir za EU. To pomeni, da mora parlamentarna razsežnost evrskega območja ostati znotraj Evropskega parlamenta.

EU se mora osredotočiti na svoje glavne naloge. Znati mora stati ob strani in ukrepati samo, kadar je to primerno. Državljani EU ne želijo Evrope, ki se izgublja v podrobnostih, temveč tako, ki ukrepa, kadar lahko dejansko kaj stori. Zato je treba potegniti jasno ločnico med pristojnostmi EU in pristojnostmi držav članic na nacionalni ravni, kar bo omogočilo boljšo uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Evropa mora biti velika pri velikih stvareh in majhna pri majhnih stvareh.

Nosilci odločitev morajo ravnati odgovorno. Državljanom je treba omogočiti boljši vpogled v to, katera institucija je odgovorna za posamezno odločitev v procesu oblikovanja politik EU. Ponuditi jim je treba jasne politične alternative v globljem političnem procesu. Metoda Skupnosti je najučinkovitejši in najpreglednejši proces odločanja, pri čemer Svet glasuje s kvalificirano večino, Evropski parlament pa v celoti igra vlogo predstavnika ljudstva. Notranji trg je dokaz tega. Pogosti zapleti v Svetu in Evropskem svetu, kjer posamezne države članice preprečujejo sprejemanje temeljnih odločitev in pogosto pritiskajo na druge države članice s specifičnimi zahtevami na drugih področjih, se morajo končati. Poleg tega mora zahteva po soglasju postati izjema. Svet bi moral glasovati s kvalificirano večino, kot je predvideno v ustanovnih pogodbah. Medvladni pristop je morda včasih res potreben za zagon projektov, toda to mora ostati izjema. Učinkovito upravljanje na evropski ravni je še en pogoj za zagotavljanje, da se odločitve sprejmejo hitro brez nepotrebnega odlašanja. Število komisarjev je treba zmanjšati, kot je sprva predvidevala Lizbonska pogodba, da bi bil kolegij komisarjev bolj osredotočen in učinkovitejši, komisarji pa bi se ukvarjali z zares pomembnimi portfelji.

Odločitve EU so zavezujoče. Kar se odloči na evropski ravni, morajo izvajati vse države članice. EU mora imeti pristojnosti in zmogljivosti za zagotavljanje izvajanja zakonodaje, ki je bila sprejeta. Okrepiti je treba zmogljivosti Evropske komisije za zagotavljanje izvajanja s pristankom in pod nadzorom Evropskega parlamenta in Sveta. Evropski parlament se mora bolj osredotočiti na parlamentarni nadzor in izvajanje. Prepričani smo, da morajo Unija in države članice te naloge  izvajati v popolnem medsebojnem spoštovanju ter v skladu z načelom iskrenega in lojalnega sodelovanja.

Evropo je treba voditi „pametno“, da bi odpravili odvečno birokracijo. Naš cilj je znatno zmanjšati birokratsko in regulativno breme, zlasti zato, da bi mala in srednja podjetja razbremenili izpolnjevanja nepotrebnih pravil. Prepričani smo, da bodo državljani evropsko idejo sprejeli le, če EU ne bo pretiravala s predpisi ter bo spoštovala pristojnosti držav članic in regij. Zato se zavzemamo za bolj neodvisno evalvacijo ocen učinka in spoštovanje načela subsidiarnosti. Vzpostaviti želimo neodvisni svet za regulativni nadzor, ki bo presojal upravno breme in primernost zakonodaje. Poleg tega ocenjujemo, da so obvezni testi primernosti z vidika MSP in zagonskih podjetij ključno orodje v zakonodajnem procesu, da zagotovimo upoštevanje pomislekov manjših podjetij.

4. S katerimi prednostnimi področji bi se morala ukvarjati Evropa?

Varnost, svoboda in blaginja v socialnem tržnem gospodarstvu s socialno razsežnostjo so bili, so in ostajajo temelji evropskega povezovanja. V tem duhu so ustanovni očetje spričo izzivov, s katerimi so se soočali tedaj, Evropo oblikovali kot unijo miru in svobode, generacije za njimi pa so gradile globljo gospodarsko in monetarno unijo. Današnja Evropa mora znova obuditi ta duh skupnega delovanja za zagotavljanje varnosti, stabilnosti in blaginje na celini.

Evropski mirovni projekt je treba dopolniti z varnostno unijo.

Danes miru in svobode v Evropi ne ogrožajo vojne med državami članicami. Danes grožnje izvirajo predvsem iz regionalnih konfliktov, hibridnih vojn, asimetričnih konfliktov in mednarodnega terorizma. Evropa mora postati steber stabilnosti v vse bolj negotovem svetu. Zato je treba EU nadalje razvijati v varnostno unijo.

Želimo ambiciozno skupno zunanjo in varnostno politiko.

Da bi imela EU vpliv na mednarodnem prizorišču, mora nastopati enotno. Zato se morajo predstavniki EU in držav članic v vseh mednarodnih organizacijah med seboj bolje usklajevati ter, kadar je mogoče in ustrezno, razmisliti o skupnem zastopanju. Krepitev skupne zunanje in varnostne politike je nujna, da bi EU porazila terorizem, prinesla mir, stabilnost in red v svojo soseščino ter omejila aristokracije. Že vzpostavitev evropske mejne in obalne straže ter evropskega organa za civilno zaščito pomeni razvoj vojaških zmogljivosti. Skupina ELS zagovarja vzpostavitev evropske obrambne unije, pri čemer bi EU sama zagotavljala svojo lastno obrambo in varnost. Zavzemamo se za dejansko evropsko obrambno politiko, ki pomeni vzpostavitev stalnih operativnih štabov, strukturirano sodelovanje in izmenjavo informacij ter oblikovanje bojne enote EU, ki bo v vsakem trenutku pripravljena ukrepati. Pozivamo k izkoriščanju vsega potenciala določb Lizbonske pogodbe o skupni varnosti. Obrambna unija mora podkrepiti naše zunanje delovanje in ukrepanje, najsibo v OZN, zvezi NATO ali v koalicijah voljnih držav. Zelo tesno sodelovanje z ZDA je bistveno za varnost celotne Evrope. Hitro moramo zgraditi to varnostno unijo in državam članicam, ki jih mednarodni terorizem še posebej ogroža, omogočiti skupno ukrepanje. Zato smo pripravljeni sprejeti Evropo različnih hitrosti na tem področju v okviru ustanovnih pogodb. Dolgoročno se zavzemamo za evropske oborožene sile.

Trdno smo prepričani, da je boj proti terorizmu tudi dolžnost EU.

Evropski odziv na nedavne teroristične napade v Franciji, Belgiji, Nemčiji in kjerkoli drugod je jasen: Evropa mora biti enotna. Cilj teroristov je zagotoviti propad prestrašene in ohromele Evrope. Skupina ELS je in bo politična sila, ki se zavzema za varnost Evrope. Po našem mnenju je varnost Evrope na prvem mestu: potrebni so veliko boljše in tesnejše evropsko sodelovanje in povezovanje v smislu izmenjave informacij med obveščevalnimi službami in organi pregona ter izmenjava najboljših praks na področju preventivnih in represivnih ukrepov za boj proti radikalizaciji in terorizmu. Za nas je bistveno, da bolj kot kdajkoli prej namenimo posebno pozornost žrtvam terorizma, zagotovimo in zaščitimo ustrezne pravice, podporo in zaščito ter da sodstvo ohrani njihovo dostojanstvo in spomin nanje. Vse zadevne evropske podatkovne zbirke morajo biti medobratovalne in dostopne pristojnim evropskim agencijam in nacionalnim organom pregona na terenu, da bi kar najbolje zaščitili državljane in meje EU. Hkrati moramo vlagati v bistveno pametnejšo varnostno tehnologijo za zaščito ljudi, npr. z razvojem skenerjev obrazov in izboljšanjem sistemov profiliranja. Poleg tega potrebuje Evropa pravni okvir, ki bo primeren za odzivanje na različne teroristične grožnje. Evropa je naše jamstvo tako varnosti kot tudi svobode. V boju proti terorizmu je treba vedno spoštovati načelo vladavine prava.

Po najboljših močeh si moramo prizadevati za boljši nadzor naših meja.

Pritok beguncev in ekonomskih migrantov v Evropo se je izkazal za izziv z vidika naših zmogljivosti za odzivanje na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Naša skupina je vedno podpirala skupni evropski pristop k varovanju naših zunanjih meja. Novonastalo evropsko mejno in obalno stražo je treba v celoti vzpostaviti in primerno opremiti. Toda obenem moramo tudi nadzirati in uravnavati število migrantov, ki vstopajo v Evropsko unijo. Po zadnjih letih krize moramo razviti prožen in trajnosten „mehanizem pravičnosti“, ki bi omogočil pravičnejšo porazdelitev odgovornosti in solidarnost med državami članicami. EU mora pomoč in zaščito v prvi vrsti zagotavljati beguncem v tretjih državah v krizi in njihovi soseščini. Odločitev o tem, kdo je upravičen do zaščite v Evropi, mora biti v rokah Evropske unije. Schengenski sistem je treba ohraniti in poglobiti. EU mora posodobiti svojo skupno azilno politiko, da bo učinkovito zaščitila tiste begunce in preganjane, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev zaščite v skladu z našimi krščanskimi in humanitarnimi vrednotami, ter hitro vrnila tiste, ki jih ne. Poleg tega se bo treba resneje spoprijeti z vzroki za migracije ter pomagati vzpostaviti mir v južni soseščini EU, spodbujati gospodarski razvoj v Afriki in razviti načrte za zmanjšanje nestabilnosti v teh regijah.

Ekonomsko in monetarno unijo je treba dopolniti z unijo inovacij.

Potrebovali bomo pravičnejše socialno tržno gospodarstvo, ki prinaša nova delovna mesta, bogastvo in socialno pravičnost. V gospodarsko vse tesneje povezanem svetu, ki je vse bolj odvisen od inovacij, tega cilja ne moremo doseči na trajnosten način s kopičenjem dolga in pozivanjem k izolacionizmu. Digitalizacija in globalizacija bi prej ali slej pometli z marsičim, kar nam je v Evropi tako drago. Rast je mogoče najbolje spodbujati z ugodnimi okvirnimi gospodarskimi pogoji. Zato se zavzemamo za strukturne reforme in ciljno usmerjene naložbe, pravično obdavčitev ter pravične trgovinske sporazume, ponovno pa moramo zavzeti tudi vodilno vlogo na področju inovacij in dokončati izgradnjo enotnega trga. Prav tako smo prepričani, da je treba zagotoviti resnično lastne vire za proračun EU, kot izhaja iz priporočil Montijevega poročila o prihodnjem financiranju EU.

Verjamemo v stabilne finance, polno zaposlenost in blaginjo.

Bogastvo za prihodnost je mogoče ustvarjati samo s konkurenčnim gospodarstvom. Brezposelnost mladih v velikem delu Evrope ni posledica pakta stabilnosti, ki trenutno velja, temveč je posledica neustreznega upravljanja v preteklosti. Zavzemamo se za fiskalno stabilnost in konkurenčnost na podlagi strukturnih reform. Stabilne finance, polna zaposlenost in blaginja se med seboj ne izključujejo, temveč gredo na dolgi rok z roko v roki. Prav tako socialno tržno gospodarstvo ne more dovoljevati davčnih oaz in davčnih goljufij. Potrebujemo pravične standarde obdavčitve v Evropski uniji in zunaj nje. Evro je valuta celotne Evropske unije. Samo stabilen evro bo ljudem vlival zaupanje v našo gospodarsko ureditev. Poleg tega želimo dokončati ekonomsko in monetarno unijo s krepitvijo gospodarskega upravljanja v Evropski uniji in predvsem v evrskem območju. Razmisliti je treba o omejitvi nacionalnega dolga in o vzpostavitvi okvira za urejen postopek v primeru nesposobnosti držav za odplačilo dolga. Trdna valuta terja skladno strukturo v okviru EU in učinkovit mehanizem za zagotavljanje lastne stabilnosti. Zato smo zavezani paktu za stabilnost, ki ga dopolnjuje ambiciozen načrt naložb, da bi na dolgi rok dosegli polno zaposlenost povsod v Evropi. Junckerjev načrt za strateške naložbe je lahko le začetek, v sinergiji s kohezijskimi skladi in skupno kmetijsko politiko. Podpreti moramo še več podobnih projektov. Potrebujemo dodatne naložbe, ki jih poganjajo zamisli, ne zadolževanje. Evropa ne potrebuje svežnjev spodbud brez konkretnega cilja, temveč spodbude za dolgoročne naložbe in ustrezne pogoje na kapitalskem trgu.

Socialni razsežnosti pripisujemo osrednjo vlogo v našem socialnem tržnem gospodarstvu.

Medtem ko je Evropa izšla iz gospodarske in finančne krize, se preveč ljudi še vedno spopada z brezposelnostjo. Zato smo prepričani, da mora biti oblikovanje močne evropske socialne agende del našega gospodarskega modela in srčika načel solidarnosti, dostojanstva in socialne pravičnosti, ki jih zagovarja skupina ELS, da bi se soočili z razlogi za socialne neenakosti in neenakosti med različnimi deli Evrope.

Verjamemo v prosto trgovino kot gonilo blaginje in ustvarjanja delovnih mest.

Najboljša spodbuda za naložbe so ugodni okvirni gospodarski pogoji. Zavzemamo se za pravične prostotrgovinske sporazume, da bodo imeli naši državljani korist od globalizacije. Bistvo proste trgovine ni le odpravljanje tarif, temveč tudi zviševanje socialnih standardov ter krepitev varstva potrošnikov in socialnega tržnega gospodarstva. Samo s pravično trgovino bomo lahko ohranili naše socialne, okoljske in tehnološke standarde po vsem svetu ter hkrati izboljšali življenjske razmere v državah partnericah, npr. z nasprotovanjem delu otrok. Kategorično zavračanje proste trgovine od samega začetka je gospodarsko nesmotrno in skrajno nesocialno. Evropa in njene države članice se morajo namesto tega osredotočiti na vprašanje, kako lahko ustvarjajo nova delovna mesta in zaščitijo naša podjetja pred razprodajo. Za oboje je nujno potrebna prosta trgovina. Kot je predvideno v ustanovnih pogodbah, imajo Evropska unija in njene institucije izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike Unije. Države članice lahko svoje povedo prek svojih demokratično izvoljenih vlad v Svetu. Vzdržati bi se morale kratkovidne skušnjave vključevanja novih akterjev s pravico veta zgolj iz političnih razlogov, zaradi česar bi bilo sklepanje novih trgovinskih sporazumov praktično nemogoče.

Želimo spodbujati inovacije.

Evropa je zadnjih 500 let ustvarjalno vozlišče sveta. Ključne svetovne inovacije so nastale v Evropi. Podjetja, kakršni sta Google in Facebook, danes slikajo drugačno sliko. Evropa mora znova postati bolj ambiciozna. Potrebujemo nove visokoleteče projekte, kakršen je bil v zasnovi Airbus. Tako bodo ljudje videli, da Evropa ni agencija za sprejemanje predpisov, temveč vir idej za boljše življenje. Mi želimo spodbujati inovacije in evropsko gospodarsko moč pretopiti v potencial za inovacije. Evropa mora ostati na čelu krožnega gospodarstva, ki temelji na bioloških virih, ter znova postati vodilna na tehnološkem in digitalnem področju z vzpostavitvijo skupnega prostora raziskav, inovacij in odprte znanosti, s pretvarjanjem naših znanstvenih dosežkov v inovacije v realnem gospodarstvu ter z digitalizacijo industrije.

Krepitev moči državljanov in podjetij v digitalnem svetu mora biti evropska prednostna naloga, neupravičene ovire za čezmejni razvoj e-trgovine in dostop do kulture pa je treba odpraviti. Oprijemljivi in hitri rezultati so odvisni tudi od novih poslovnih modelov in večje izbire za potrošnike na v celoti delujočem in povezanem enotnem trgu. Pravila enotnega trga je treba prenesti v digitalni svet.

Digitalni enotni trg s 510 milijoni potrošnikov nam lahko pomaga razviti ves potencial, dati Evropi vodilni položaj  in povečati njeno konkurenčnost na svetovni ravni. Skupina Evropske ljudske stranke meni, da morajo biti povezljivost in posledično razvoj infrastrukture, krepitev industrije 4.0, odprava ovir za e-trgovino in krepitev moči posameznih državljanov in podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, v digitalnem svetu prednostne naloge za Evropo. Zato mora EU vzpostaviti naložbam prijazno okolje, okrepiti usklajevanje pri upravljanju spektra, razvijati digitalne spretnosti in pismenost ter graditi zaupanje med vsemi partnerji v svetu podatkov, da bi razvili konkurenčno gospodarstvo, ki temelji na podatkih. EU mora oblikovati zakonodajni okvir za novo gospodarstvo, da bi preprečila nadaljnjo fragmentacijo po državah članicah. Izvajanje enotnega digitalnega trga in energetske unije je ključno za doseganje teh ciljev.

Poleg tega želimo uvesti konkretne projekte, kot so prepoznavanje glasu, robotika in umetna inteligenca, super računalniki, mobilna tehnologija 5G ter pametna mesta in vasi, da bi Evropi pomagali razviti ves potencial za inovacije. Evropa bi morala svoje zmogljivosti inoviranja povezati z ustvarjalnostjo. V digitalni dobi napredna tehnologija sama po sebi ne prinaša nič novega. V vse bolj konkurenčnem sektorju informacijske tehnologije štejejo zmogljivosti podjetij, da tehnologijo prevedejo v življenjski slog. Evropa lahko postane edinstveni prostor inovacij in ustvarjalnosti v svetu.

Obenem se mora Evropa bolje soočiti s ključnimi raziskovalnimi temami našega časa, kot so boj proti raku ali tehnične rešitve za podnebne spremembe, za kar mora razvijati vodilne projekte. Proračunska sredstva EU je treba bolje ciljno usmerjati in ustrezno reorganizirati. Evropa mora bolje vlagati v svojo prihodnost in namenjati manj virov za stare strukture. Evropa mora vse bolj ponujati rešitve za nujne probleme človeštva.

Nenazadnje smo prepričani, da mora imeti Evropa vodilno vlogo pri razvijanju novega modela rasti, ki temelji na trajnostnem in krožnem gospodarstvu, da bi zaščitili naše naravne vire. Večino okoljskih težav lahko rešimo le na evropski ravni, kajti onesnaževala ne poznajo meja. Zato se zavzemamo za tržni pristop, v skladu s katerim je namen evropske okoljske politike pomagati industriji, da inovira in upošteva bojazni potrošnikov, hkrati pa ostane konkurenčna.

5. Spodbujati želimo Evropo mladih in zagotoviti svetlo prihodnost našim družbam in evropskim družinam.

Evropa mora postati gonilo pravičnosti in solidarnosti med generacijami. Borimo se za svetlejšo prihodnost družin na medsektorski ravni. Zagotavljanje trajnostne in pravične socio-ekonomske politike je bistveno za boljše življenje vseh družin. Poleg tega želimo plodno izmenjavo zamisli o tem, kako se soočiti z demografskimi izzivi po različnih evropskih regijah. Skladno z nadaljnjim gospodarskim, fiskalnim in političnim povezovanjem bo treba prilagajati tudi proračun EU, pri tem pa ohraniti temelje tega proračuna: naložbe v konkurenčnost, zaposlovanje mladih in več kohezije med državami članicami.

Istočasno je treba spodbujati evropsko identiteto za prihodnje generacije. Čim manj mladih bi moralo biti v „Evropi“ prepuščenih samim sebi. Uvesti želimo sveže in smiselne interaktivne projekte, kot je vozovnica Interrail za 18. rojstni dan, ki bodo pritegnili mlade v Evropi. Na ta način bodo lahko mladi Evropejci odkrivali lepote in raznolikost celine, obenem pa bo to prineslo celo vrsto priložnosti za evropske regije in mesta, da povežejo svoje projekte z evropsko idejo. Poleg tega želimo okrepiti program Erasmus tako za univerzitetni študij kot tudi za poklicno usposabljanje. Uveljaviti želimo načelo, da je Erasmus dostopen vsem mladim, ne glede na njihovo ozadje. Mlade podjetnike želimo podpreti s spodbujanjem, da se s svojimi zagonskimi podjetji in inovativnimi MSP potegujejo za financiranje EU.

Evropejci bodo lahko skupaj delovali le, če se bodo lahko razumeli med seboj. Zato želimo, da se del proračunskih sredstev EU nameni razvijanju znanj in spretnosti za uspeh v 21. stoletju v vseh državah članicah. Vsak otrok mora imeti dostop do kakovostne izobrazbe ter možnost pridobiti znanje tujih jezikov, digitalna znanja in spretnosti, ustvarjalnost ter analitična in kritična znanja v večji meri kot dandanes, za kar so odgovorne države članice. Največje bogastvo Evrope so njeni človeški viri. Mladim Evropejcem bomo varno in svetlejšo prihodnost najbolje zagotovili tako, da jim omogočimo, da v celoti razvijejo svoja znanja in spretnosti.

*

Evropska unija je na razpotju in naš skupni izziv in individualna odgovornost danes je doseči in vključiti slehernega našega državljana, da bi Evropejci zaupali v ta edinstven projekt, ki so ga zgradili v zadnjih desetletjih, da bi njihovi otroci živeli v miru in blaginji, ter da bi bili ponosni nanj.