Zaščita Evrope pred kitajskim vplivom

Evropa se mora zaščititi pred varnostnimi tveganji, ki jih predstavljajo kitajske naložbe v evropsko infrastrukturo. K temu poziva skupina EPP pred današnjim glasovanjem v Evropskem parlamentu o dveh dokumentih, ki podrobno opisujeta vpliv Kitajske na kritično infrastrukturo v EU in celovito evropsko pristaniško strategijo.

EU in njene institucije bi morale sistematično pregledati kitajska podjetja, ki imajo neposredno ali posredno korist od evropskih programov, in po potrebi prekiniti njihovo sodelovanje. To je glavna ugotovitev poročila o obrambnih in varnostnih posledicah kitajskih naložb v evropsko strateško infrastrukturo.

"Čas je, da prenehamo biti naivni. Ukrepe Pekinga vodi končni cilj komunistične partije, da postane vodilna svetovna sila in spremeni mednarodni red. Velike naložbe v evropsko ključno infrastrukturo omogočajo Kitajski, da opazuje, nadzoruje in vpliva na naše dejavnosti na ključnih področjih. Zaščita naše kritične infrastrukture, vključno s pristanišči, energetskimi omrežji in digitalnimi omrežji, je ključnega pomena za krepitev odpornosti EU na vse večje grožnje s strani Kitajske. Ključno za dosego tega cilja je ustrezno izvajanje obstoječe zakonodaje in zavez. Posledice totalitarnega režima, ki bi nadzoroval našo ključno infrastrukturo, bi bile hude," vztraja evropska poslanka Miriam Lexmann, ki je bila pobudnica poročila v imenu skupine EPP.

"Naša pristanišča so vrata v Evropo, zato prenehajmo oddajati ključe Kitajski. Lepo je videti, da Parlament to podpira. Zdaj je na vrsti Komisija," poudarja poslanec Evropskega parlamenta Tom Berendsen, ki je pripravil predlog Parlamenta za evropsko pristaniško strategijo. Dokument izraža zaskrbljenost zaradi tujega vpliva na evropsko infrastrukturo, vleče vzporednice s preteklo energetsko odvisnostjo celine od Rusije in poziva EU, naj proaktivno upravlja zunanje naložbe, da bi zaščitila svoj ključni promet.

Kitajska podjetja v državni lasti imajo deleže v evropskih pristaniščih, ki so odgovorna za pretovarjanje več kot 10 odstotkov celotne zmogljivosti evropskih ladijskih kontejnerjev, trije največji kitajski delničarji pa imajo sredstva v skoraj polovici pristanišč, ki so v bližini pomorskih oporišč ali zagotavljajo logistično podporo silam Nata.