Stališče skupine EPP o izobraževanju v dobi digitalizacije

1. Uvod

Za Skupino EPP je izobraževanje naložba v našo skupno prihodnost in glavni instrument za razvoj in samouresničevanje vsakega posameznika, orodje za sprostitev potenciala vseh: kakovostno izobraževanje spodbuja ustvarjalnost in inovativnost ter krepi v prihodnost usmerjene sposobnosti. Pozitivno vpliva na socialno kohezijo kot pogoj za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanje. Izobraženi državljani so temeljni steber naših demokratičnih družb. Izobraževanje krepi našo evropsko identiteto in pomaga ohranjati skupne vrednote. Z izobraževanjem se lahko ljudje bolje znajdejo v svetu. Izobraževanje državljanom omogoča razvijanje mnenj, racionalno razmišljanje, svobodno in kritično mišljenje ter izkoriščanje njihovih sposobnosti in kompetenc; evropskim državljanom omogoča, da oblikujejo našo skupno prihodnost.

Skupine EPP se zavzemajo za subsidiarnost v izobraževanju. Vsebina poučevanja in organizacija izobraževalnih ^sistemov1 je v nacionalni pristojnosti in tako mora tudi ostati. Vendar pa novi izzivi zahtevajo mobilizacijo evropskih orodij in podpornih politik znotraj evropskega izobraževalnega prostora. Zato mora EU izpolnjevati svoje prednostne naloge, spremljati dosežke (evropski semester) in pomagati državam članicam. Poleg tega mora EU negovati in razvijati svojo ocenjevalno metodo, ki vključuje spremljanje napredka in izmenjavo najboljših praks ter uporabo programov, ki morajo ostati glavna orodja za spodbujanje ciljev EU. Z naložbami na nacionalni ravni in na ravni EU je treba ustvariti vključujoče izobraževalno okolje, v katerem bo vsak otrok lahko dosegel največje možnosti in bil vključen v družbo.

2. Izzivi

Digitalna preobrazba naših družb, hiter razvoj novih tehnologij ter znanstveni napredek na področju umetne inteligence in robotike zagotavljajo nešteto priložnosti na skoraj vseh področjih našega življenja. Digitalna preobrazba vpliva na področje izobraževanja, ki bo doživelo najobsežnejšo spremembo od uvedbe obveznega izobraževanja. Po nekaterih ocenah bo 65 % otrok, ki danes vstopajo v osnovno šolo, na koncu delalo na novih vrstah delovnih mest, ki še ne ^obstajajo2. Potencial digitalnih tehnologij v izobraževanju še ni bil v celoti izkoriščen, da bi zagotovili kakovostno in vsem dostopno izobraževanje. Etična razsežnost digitalizacije in umetne inteligence mora biti v ospredju naših prizadevanj. Zato je treba v programih in shemah EU zagotoviti etičen in na človeka osredotočen pristop k UI. Digitalne tehnologije je treba dojemati kot orodje za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja. V prihodnosti se bo povečala potreba po digitalnih spretnostih (kodiranje, logistika in robotika), kar ne bo zadevalo le izobraževalnih tečajev s področja IT, temveč se bo dotaknilo učnega načrta kot celote. Vse bolj si je treba prizadevati, da bi se pri digitalnih algoritmih in orodjih IT, ki se uporabljajo za namene izobraževanja, izognili vsem oblikam pristranskosti ali diskriminacije.

Čeprav lahko digitalna orodja pomagajo pri procesu učenja, morajo ostati dopolnilo fizični prisotnosti izobraževalcev ter njihovemu strokovnemu znanju in presoji. Digitalna tehnologija vsekakor ne more nadomestiti vloge učitelja, saj so človeška interakcija in veščine izobraževalcev ključnega pomena za izostritev kritičnega mišljenja učencev in študentov ter njihovega analitičnega in na dokazih temelječega sklepanja; te veščine so izredno pomembne za kakovostno izobraževanje. Prav tako fizična prisotnost študentov in učencev zagotavlja interakcijo in sodelovanje med njimi, kar je bistveno za spodbujanje učnega procesa.

Evropska unija in države članice morajo pozorno spremljati prihodnji razvoj na trgu dela. V celoti je treba preučiti vpliv novih tehnologij, robotike in umetne inteligence na zaposlovanje. Po nekaterih ocenah obstaja velika nevarnost, da bo na milijone delovnih mest v EU izginilo, hkrati pa bi se trg dela vse bolj prednostno osredotočal na področja STEM. Razmisliti moramo, kako se bodo posamezniki v prihodnjih desetletjih prilagodili nenehno spreminjajočemu se svetu in v njem krmarili. V sektorjih izobraževanja in usposabljanja je treba razviti praktične rešitve za poklicno usmerjanje, preprečevanje osipa, spletno izobraževanje odraslih in prekvalifikacijo. Izobraževanje odraslih se ne sme omejiti na učenje novih znanj in spretnosti samo zato, da bi se prilagodili spremembam na trgu dela. Izobraževanje odraslih zagotavlja tudi socialne mreže in preprečuje socialno izolacijo. Digitalne tehnologije lahko ponudijo nove metode in priložnosti tudi za izobraževanje odraslih in starejših, pri čemer ne morejo nadomestiti fizičnega izobraževanja, temveč ga dopolnjujejo.

Več pozornosti je treba nameniti poklicnemu izobraževanju in usposabljanju ter oblikam dualnega izobraževanja, da bi upoštevali zahteve trga dela. Potrebujemo visokokvalificirane strokovnjake, ki jih je treba usposobiti in opremiti z digitalnimi spretnostmi ter inovativnim in podjetniškim razmišljanjem.

Skupina EPP se zaveda pomena vseživljenjskega učenja. V prihodnost usmerjeno izobraževanje in poklicno usposabljanje bosta Evropski uniji in njenim državam članicam pomagala, da se bodo bolje spopadale z brezposelnostjo zaradi praktične uporabe robotike in umetne inteligence, pomagala pa bosta tudi pri spremembi poklicne poti.

Nadaljnji izzivi zahtevajo dodatne prilagoditve izobraževalnih vsebin in sistemov. Varnost in migracije, okoljska vprašanja (podnebne spremembe), radikalizacija, vzpon skrajnih političnih gibanj in dezinformacijske kampanje so med najpomembnejšimi področji, na katera se mora odzvati izobraževanje kot ključni element dolgoročnih rešitev. Posebno vlogo pri tem ima poučevanje na področju družboslovja in humanistike, ki mora temeljiti na dokazih in podatkih ter akademski neodvisnosti. EU bi morala državam članicam pomagati pri razvoju okoljske vzgoje, medijske in finančne pismenosti, da bi vsem državljanom omogočila sprejemanje pravilnih odločitev.

Ugotavljamo, da so demografski izzivi eno ključnih vprašanj, s katerimi se bo morala Evropska unija spopasti v prihodnjih desetletjih. Pri tem imajo pomembno vlogo nacionalni izobraževalni sistemi. Evropska unija bi morala državam članicam pomagati in jih spodbujati pri spodbujanju družinsko usmerjenih izobraževalnih politik, ki si prizadevajo doseči ravnovesje med družinskim in poklicnim življenjem.

3. Lekcije iz krize COVID-19

Zdravstvena kriza, s katero se soočamo, je dramatično pretresla izobraževalni sektor. Ustvarila je številne izzive za učitelje, učence, starše in vodstva institucij na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. EU mora bolj kot kdaj koli prej ukrepati hitro in odločno. Evropska komisija je objavila posodobljen načrt za digitalno izobraževanje. Iz krize se moramo nekaj naučiti in uporabiti posodobljeni načrt, prav tako pa moramo državljanom jasno pokazati, da se je EU sposobna hitro odzvati na nove izzive.

Obstoječe pomanjkljivosti in nezadostna preobrazba digitalnega izobraževanja so se v celoti pokazale med zaprtjem zaradi koronavirusa, zaradi katerega je moralo več milijonov otrok, učencev in študentov ostati doma. Družine z otroki, ki obiskujejo šolo oziroma so šoloobvezni, so se morale prilagoditi novi realnosti izobraževanja na domu. To je imelo velik vpliv na izobraževalne sisteme, učence, družine, učitelje in šolske ustanove. Priznavamo velikanska prizadevanja družin po vsej EU, da bi sledile šolskim učnim načrtom in pomagale svojim otrokom pri učenju doma. Šole in učitelji so se morali - velikokrat brez ustreznih priprav - prilagoditi učenju na daljavo, uporabljati elektronsko pošto, spletne video klepete in druga sredstva za povezavo z otroki, da bi zagotovili ustrezne možnosti za poučevanje med odvzemom prostosti. To je bil tudi velik izziv za otroke s posebnimi potrebami, ki so pri komuniciranju prek digitalnih medijev v slabšem položaju. Vlade, javne televizije, socialni partnerji, ponudniki izobraževanja in usposabljanja, nevladne organizacije in posamezniki so lahko neverjetno hitro vzpostavili virtualne učilnice in platforme za sodelovanje. Zaradi zaprtja zaradi koronavirusa se je tako pospešila vzpostavitev učenja na daljavo in ad hoc digitalizacija izobraževanja V tem procesu so se pokazale številne pomanjkljivosti. Ad hoc digitalizacijo je treba obravnavati kot začasen ukrep za izobraževanje na daljavo. Da bi bili pripravljeni na prihodnost, se moramo iz nje nekaj naučiti ter razviti trdno metodologijo in podporo za sistematično učenje na daljavo, pri čemer je treba začeti s pripravo učiteljev in oblikovanjem ukrepov, ki zagotavljajo dostopnost za vse otroke, tudi za tiste s posebnimi potrebami. Zaprtje zaradi koronavirusa je še dodatno izpostavilo težave še nedosežene digitalizacije izobraževanja ter dostopa do digitalnih tehnologij in virov tako v šolah kot v družinah. Pokazala je razlike med državami članicami in znotraj njih ter izpostavila tiste države, ki so že vlagale v digitalno dostopna učna gradiva, usposabljanje učiteljev in digitalno pismenost. Poleg tega je izkušnja s koronavirusom ponovno izpostavila problem neenakosti v družbi in pokazala, da so imeli otroci iz prikrajšanih okolij ali socialno izključenih skupnosti, kot so marginalizirane romske skupnosti s podeželja, oddaljenih in tudi visoko urbaniziranih območij, med krizo omejen dostop do spletnega izobraževanja ali pa ga sploh niso imeli. Zato moramo zagotoviti, da bo povezljivost dosegla vse kotičke v EU, zlasti na oddaljenih in podeželskih območjih.

Šolam (učiteljem in učencem) moramo zagotoviti ne le tehnično podporo in internetno povezavo, temveč tudi potrebno podporo glede varne in zanesljive programske opreme, e-učnih gradiv in platform za izmenjavo najboljših praks, da bodo lahko nadaljevale z učenjem na daljavo. Ko bo pandemije konec, se moramo iz te izkušnje nekaj naučiti in povsod v EU prilagoditi šolstvo 21. stoletju ter orodja, ki smo jih vzpostavili za učenje na daljavo, uporabljati tudi v rednem šolstvu.

Za skupino EPP je pomemben cilj zagotoviti visokokakovostno in vključujoče izobraževanje za vse otroke v Evropi. Digitalna pismenost je pri tem postala bistven dejavnik. To vključuje zagotavljanje enakega dostopa do digitalnega izobraževanja, tj. vsi otroci bi morali imeti možnost pridobiti digitalno znanje, spretnosti in kompetence, ki bodo ključnega pomena za njihovo blaginjo in samouresničitev v prihodnjem življenju. Noben otrok ne bi smel biti zapostavljen. Vsakdo mora dobiti priložnost za osebni razvoj in kakovostno izobraževanje, da lahko uresničuje svoje življenjske in poklicne cilje. Nesprejemljivo je, da nekateri otroci ne morejo sodelovati v digitalnem izobraževanju v enaki meri kot drugi samo zato, ker si njihovi starši ne morejo privoščiti potrebnih orodij. Preprečevanje socialne izključenosti, ki prispeva k digitalni izključenosti, se začne s popolnim priznanjem dejstva, da številni socialno prikrajšani otroci, vključno z otroki s posebnimi potrebami, doma nimajo enakih možnosti za učenje kot njihovi vrstniki. Vendar digitalno izobraževanje ne sme biti omejeno na zagotavljanje dostopa do interneta in digitalnih naprav. Tem otrokom bi morali biti na voljo dodatni aktivni ukrepi ter podporno in dostopno poučevanje, da bi se rešili iz tega samoniklega kroga. V ta proces je treba bolj vključiti otroke same in njihove starše, tudi v zvezi z digitalno zaščito, zlasti v primerih, ko imajo starši malo znanja o internetu ali ga sploh nimajo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami, ki imajo težave pri učenju ali invalidnost, zaradi katerih se težje učijo kot večina otrok njihove starosti. To načelo vključevanja bi moralo biti vedno prisotno, zlasti v kriznih razmerah, kot je COVID-19.

Učitelji so ključnega pomena za uspeh vsake reforme izobraževanja. Podpirati in usposabljati jih je treba pri razvijanju njihovih digitalnih spretnosti in kompetenc. Pri tem je lahko program Digitalna Evropa zelo koristen. V ta namen se moramo zgledovati po dobrih primerih v nekaterih ^državah3. Evropska komisija bi morala skupaj z državami članicami finančno podpreti takšna usposabljanja, namenjena učiteljem, da bi jih pripravila na izvajanje učnih dejavnosti z uporabo novih platform. Naslednjo generacijo učiteljev je treba opremiti z digitalnimi spretnostmi in kompetencami, da bi otroke pripravili na prihodnost in hkrati izkoristili potencial digitalnih učnih metod. Osredotočenost na izobraževanje naslednjih generacij bi se morala začeti pri učiteljih.

Z zagotavljanjem dostopa do digitalnega izobraževanja od zgodnjega otroštva in seznanjanjem otrok s tehnologijo se bodo povečale njihove sposobnosti in znanje o varni uporabi interneta. Otroci se morajo naučiti, kako se izogniti vsebinam, ki niso primerne za njihovo starost, in se ustrezno odzvati, če se z njimi srečajo. Pri tem poslanstvu imajo ključno vlogo starši, vzgojitelji in učitelji. Pomembno je tudi opozoriti, da mora vsak razvoj na področju digitalnega izobraževanja potekati vzporedno s trdnim okvirom varstva podatkov. Zavedamo se, da je šolsko okolje še posebej občutljivo na varstvo osebnih podatkov. Posebno pozornost moramo nameniti občutljivim in zaupnim podatkom. Države članice in šole morajo zagotoviti, da vsi, vključno z otroki in njihovimi starši, razumejo, zakaj in kako se zbirajo ter kakšna tveganja lahko izhajajo iz njihove uporabe. Zato je treba šolam poleg tehnične podpore in hitre internetne povezave zagotoviti tudi varno in zanesljivo programsko opremo, kakovostno e-učno gradivo in platforme za izmenjavo najboljših praks.

4. Evropska orodja

Evropska unija ima vrsto instrumentov, ki podpirajo razvoj formalnega in neformalnega izobraževanja ter naložbe v izobraževalno infrastrukturo. Za doseganje učinkov je potrebna sinergija med različnimi orodji. Evropski strukturni in investicijski skladi (ESI) in drugi instrumenti lahko zagotovijo sredstva za naložbe v izobraževalno infrastrukturo ter prispevajo k nadgradnji in prekvalifikaciji (ESS).

Obzorje Evropa je ključni element za krepitev raziskovalnih zmogljivosti univerz s ciljem preoblikovanja v visokokakovostno terciarno izobraževanje. Obzorje Evropa mora temeljiti na širjenju odličnosti, pa tudi na širjenju udeležbe, kar bo posledično okrepilo celoten evropski raziskovalni prostor. To je mogoče doseči zlasti z omogočanjem sinergij med programom Obzorje Evropa in ESI.

Instrument za povezovanje Evrope se lahko uporabi za financiranje digitalne opreme v šolah EU, ki je potrebna za spletno učenje (prenosni računalniki, tablični računalniki), in za zagotavljanje visoke povezljivosti za šole, zlasti na izključenih, oddaljenih ali podeželskih območjih. Digitalna oprema za šole in učitelje je ključni element pri zagotavljanju izobraževanja učencem in študentom v digitalni obliki. Evropska unija bi morala finančno podpreti - tudi prek svojih kohezijskih skladov - razvoj spletnih knjižnic, ki bi hranile posnete lekcije, in nadaljnjih gradiv, ki bi še izboljšala digitalno izobraževanje in izobraževanje na daljavo.

Poleg tega skupina EPP predlaga, da se za spodbujanje šolske digitalne infrastrukture v EU in v skladu s potrebami šol in učencev uporabijo obnovitveni skladi, prilagojeni za konvergenco in kohezijo. S tem bi EU učinkovito in vidno pomagala državam članicam in regijam na podlagi njihovih zahtev. Če bi učiteljem zagotovili sodobno opremo, bi se zmanjšala njihova upravna obremenitev in sprostil prostor za ukvarjanje z učenci.

Erasmus+ je eden najbolj priljubljenih programov EU, saj krepi občutek evropske identitete, povečuje zaposljivost ter podpira osebni in poklicni razvoj mladih in starejših Evropejcev. Mladi, ki so odraščali v združeni Evropi, bi morali biti nad Evropo čim bolj navdušeni. Skoraj vsi udeleženci programa Erasmus se strinjajo, da jih je izkušnja spodbudila k večji odprtosti in zaupanju v svoje novo pridobljeno znanje.

Skupina EPP podpira program Erasmus+ kot dobro poznan vodilni program in pomembno orodje EU za vplivanje na izobraževalne politike in naše naložbe v prihodnje generacije. Njegov bistveni del mora biti digitalizacija, zlasti v času zmanjšane mobilnosti, ki je na primer posledica nujnih ukrepov za boj proti epidemiji koronavirusa. Skupine EPP podpirajo nadaljnji razvoj koncepta kombiniranega učenja , kjer fizično mobilnost dopolnjujejo virtualna srečanja in učenje. Skupina EPP ponovno poziva k povečanju proračuna programa Erasmus+, da bi razširili ciljno skupino upravičencev in udeležencev, zlasti tistih iz prikrajšanih okolij. Skupina EPP želi, da bi bil program Erasmus+ čim bolj učinkovit in vključujoč. Glede na zapletene proračunske odločitve skupina EPP daje prednost temeljnim dejavnostim programa Erasmus+.

Evropska solidarnostna enota (ESE ) je nov program in uspešen naslednik Evropske prostovoljne službe. Skupina EPP podpira vrednost prostovoljstva in njegov pomen za družbo in razvoj posameznikov. Prostovoljstvo je pomemben vir neformalnega učenja in ga je treba kot takega priznati. Skupina EPP podpira prostovoljski del evropske prostovoljske službe kot najbolj dragocenega. V primeru težkih proračunskih odločitev mu je treba dati prednost.

Podobno kot okvir digitalnih kompetenc bi morala EU razviti skupni okvir za poučevanje in učenje o EU na ravni (nižjega in višjega) sekundarnega izobraževanja. Nedavno uvedena nagrada Jana Amosa Comeniusa za kakovostno poučevanje o Evropski uniji (pobuda skupine EPP) je pilotni projekt, ki utira pot k zgoraj navedenim ciljem. V pogajanjih o naslednjem sedemletnem programu Erasmus+ si skupina EPP prizadeva razširiti ukrepe Jean Monnet s področja visokošolskega izobraževanja na vse ravni izobraževanja in usposabljanja.

Evropska unija kot celota in države članice morajo povečati svoje ambicije pri izpolnjevanju prednostnih nalog na področju izobraževanja. Evropska komisija si z novim akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje (DEAP) prizadeva za izboljšanje sistemov in struktur digitalnega izobraževanja v Evropi. Novi akcijski načrt kot del prihodnjega evropskega izobraževalnega prostora zdaj razširja področje ukrepanja in določa posebne cilje za odpravo stalnih pomanjkljivosti, na primer na področju digitalnih spretnosti, spodbujanja kakovostnega izobraževanja na področju računalništva in informacijske tehnologije, podpore boljši povezljivosti v šolah, spletnih učnih vsebin in orodij ter digitalne pismenosti šol in visokošolskih ustanov. Novi DEAP ne obravnava le formalnih učnih struktur, temveč je v področje uporabe načrta vključeno tudi neformalno izobraževanje. Prav na področju digitalnega izobraževanja je vidik nadaljnjega usposabljanja v okviru vseživljenjskega učenja tako pomemben.

Proces doseganja digitalnega izobraževanja je treba pospešiti z nadaljnjo krepitvijo obstoječih spletnih izobraževalnih ^platform4. Te bi se morale osredotočiti na spletno izobraževanje in učiteljem zagotoviti najboljše prakse. Takšne platforme morajo postati uporabno orodje za izobraževalce v formalnih izobraževalnih sistemih ter učitelje in učence približati bolj digitaliziranemu izobraževanju, ki bo sposobno slediti nenehno spreminjajočim se zahtevam trga dela, socialnega tržnega gospodarstva, vseživljenjskega učenja in potrebam novih generacij.

Skupina EPP podpira elektronsko platformo za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE), večjezično in odprto člansko skupnost strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, vključno z izobraževalci in učitelji odraslih ter svetovalnim in podpornim osebjem, ki jo financira program Erasmus+. Njena naloga je ohranjati povezanost skupnosti izobraževanja odraslih. Njena strategija je pomagati profesionalnim izobraževalcem odraslih pri izmenjavi izkušenj in strokovnega znanja. Vendar bi bilo treba programe, kot je EPALE, bolje promovirati, da bi dosegli svoje občinstvo, ki ima v številnih primerih omejeno digitalno znanje in orodja.

5. Povzetek - skupina EPP predlaga, da se:

1. Še naprej podpirati izobraževanje kot naložbo v našo prihodnost. 2. Prizadevati si za kakovost in enakost v izobraževanju in usposabljanju ter ga obravnavati kot pogoj za socialno vključenost, visoko zaposlenost in gospodarsko rast;

2. Spoštujte subsidiarnost v izobraževanju, vendar poiščite nova orodja na ravni EU, ki bodo državam članicam pomagala pri krepitvi njihovih izobraževalnih sistemov;

3. Izkoristiti paket za oživitev gospodarstva za naložbe v digitalno opremo za šole in učence v EU, zlasti na izključenih območjih - noben otrok ne sme biti zapostavljen!

4. Podprite program ERASMUS+ in njegov proračun, da bo učinkovitejši in bolj vključujoč - priložnost za vsakega učenca in učitelja!

5. Podprite prostovoljstvo kot ključno dejavnost Ekonomsko-socialnega sveta;

6. Spodbuditi Evropsko komisijo, da oblikuje akcijski načrt za digitalno izobraževanje kot sistemsko orodje na ravni EU in nacionalni ravni za nadaljnji razvoj in usposabljanje;

7. Spodbujajte razvoj skupnih standardov za digitalno izobraževanje po vsej EU;

8. Podpirati razvoj EPALE in šolskega izobraževalnega portala;

9. Podpirati dvojno izobraževanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih, da bi se bolje prilagodili razvoju trga dela in preprečili socialno izolacijo;

10. Oblikovati referenčni okvir za učenje o EU (sekundarna raven) na ravni EU;

11. Učenje iz krize COVID-19 z uporabo dobrih praks nekaterih držav glede uporabe digitalnih orodij za izobraževanje.

¹ Čl. 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije

2https://reports.weforum.org/future-of-jobs-2016/chapter-1-the-future-of-jobs-and-skills/

³ Na Danskem in v Franciji je uporaba informacijske tehnologije v izobraževanju obvezen del usposabljanja učiteljev. In tudi države, kot so Danska, Estonija in Finska, lahko zdaj gradijo na obstoječem razvoju digitalnega izobraževanja.

⁴ Naprimer, obstoječi School Education Gateway, spletna platforma za učitelje, vodstva šol, raziskovalce, izobraževalce učiteljev, oblikovalce politik in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s šolskim izobraževanjem https://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/index.htm