Stališče skupine EPP o Zakonu o digitalnih storitvah (DSA)

(A) Uskladitev obstoječih pravil o odstranjevanju nezakonitih vsebin: ohraniti splošni koncept člena 13/14 direktive o elektronskem poslovanju ter sedanje postopke obveščanja in ukrepanja (obvestilo in obvestilo, obvestilo in odstranitev, obvestilo in prekinitev) kot osnovno zahtevo za vse platforme, ki zagotavljajo storitve na evropskem enotnem digitalnem trgu. Ta pravila je treba čim bolj uskladiti po vsej Evropi ter se osredotočiti na jasne opredelitve in učinkovite postopke. Vendar pa bi moral DSA tudi presegati to: sorazmerni proaktivni ukrepi (npr. avtomatizirana orodja, politike ponavljajočih se kršiteljev, uporaba zaupanja vrednih označevalcev, pošiljanje množičnih obvestil, upravljanje identitete) za platforme so potrebni, kadar nezakonita vsebina postane sistemska, kadar je nezakonitost vsebine že ugotovljena (bodisi z utemeljenim obvestilom ali sodno odločbo) ali kadar sta vrsta vsebine in njena narava nezakonitosti takšni, da kontekstualizacija ni potrebna. Vendar pa morajo uvedbo vseh takih ukrepov spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, da se zagotovi sorazmernost praks moderiranja vsebin. Zlasti v primerih spodbujanja k terorizmu, nezakonitega sovražnega govora ali gradiva o spolni zlorabi otrok ter kršitev pravic intelektualne lastnine potrebujemo odločen in usklajen pristop na ravni EU, da bi zagotovili, da ponudniki storitev sprejmejo učinkovite ukrepe za odstranitev nezakonite vsebine iz svojih storitev in zagotovijo, da taka vsebina po odstranitvi ostane nedostopna.

(B) Škodljiva vsebina: pravne obveznosti odstranitve bi se morale nanašati samo na nezakonito vsebino, ki je vsaka vsebina, ki ni v skladu s pravom Unije ali pravom države članice. Kljub temu so zakonite, vendar škodljive vsebine, kot so napačne informacije in dezinformacije o vzrokih ali pravnih sredstvih COVID-19, še vedno resen problem. Škodljive vsebine si zato zaslužijo ciljno usmerjen (so)regulativni pristop zunaj DSA, da se jasno ločijo postopki za obravnavanje škodljivih ali nezakonitih vsebin.

(C) Horizontalna zakonodaja: za čim večjo jasnost in kohezijo bi moral biti DSA horizontalni okvir, ki ga dopolnjuje obstoječa in prihodnja sektorska zakonodaja, kot so lex specialis (na primer avtorske pravice, TCO, AVMSD, GDPR itd.) Zakonodajalec se mora izogibati navzkrižju določb ter racionalizirati opredelitve v DSA in ustrezni sektorski zakonodaji, pri čemer ne sme priznavati le splošnih načel v horizontalnih določbah, temveč tudi učinek posebnih zahtev v sestrski zakonodaji, s čimer se izogne morebitnim nenamernim posledicam.

(D) Enaki konkurenčni pogoji: priznava, da ni nič nezakonitega ali protikonkurenčnega v gradnji uspešnega podjetja, kar so številne velike platforme. Vendar pa vidi potrebo po nadaljnjem razlikovanju med platformami (kolikor je to pravno mogoče), saj so nekatere med njimi v zadnjih desetletjih razvile preveliko tržno moč in jo zlorabljajo. Zato zanje ne bi smela veljati enaka pravila kot za majhne ponudnike. Če se dokaže, da "platforme vratarke" zmanjšujejo blaginjo potrošnikov in zavirajo inovacije, in če se dokaže, da na digitalnih trgih obstaja potencial za večjo konkurenco, da ti trgi niso konkurenčni in da velike platforme zavirajo inovacije, bodo potrebni sorazmerni ukrepi. Poleg cilja zaščite evropskih zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij moramo med drugim upoštevati tudi velikost ali obseg dosega platform, saj to vpliva na njihovo zmožnost izvajanja proaktivnih ukrepov proti nezakonitim spletnim vsebinam.

(E) Aktivne/pasivne platforme: pregledati razvrstitev "aktivnega" ali "pasivnega" ravnanja z vključitvijo najnovejših sodb Sodišča EU in racionalizacijo DSA z direktivo o avtorskih pravicah. DSA bi moral tudi razmisliti, ali so te vrste platform, bodisi kot gostovanje bodisi kot predpomnjenje, še vedno pomembne, saj je vloga, ki jo imajo platforme danes, postala veliko bolj zapletena. DSA bi moral preučiti namen vrste platforme ter v tem okviru zagotoviti ustrezne opredelitve, vloge in odgovornosti.

(F) Področje uporabe: razširiti ozemeljsko področje uporabe DSA, da bo zajemalo tudi dejavnosti podjetij in ponudnikov storitev s sedežem v tretjih državah, če svoje storitve ponujajo tudi na enotnem digitalnem trgu. Obveznost, da ti ponudniki iz tretjih držav imenujejo pravnega zastopnika za interese potrošnikov v EU, po vzoru GDPR. Če platforma uvaža izdelke v EU, mora vedno spoštovati zakonodajo EU o varnosti izdelkov, varstvu okolja in potrošnikov, označevanju ali intelektualni lastnini, vse v skladu z našim "evropskim načinom življenja". Da bi evropskim podjetjem bolje omogočili konkurenčnost, inovacije in povečevanje obsega, je bistveno, da jih ne obremenjujemo z nesorazmerno administracijo in predpisi. To je še posebej pomembno za mala in srednje velika podjetja, ki imajo majhne marže in jih je izvajanje uredbe GDPR že zelo prizadelo.

(G) Splošno spremljanje: ohranite prepoved uvedbe splošne obveznosti spremljanja (člen 15 direktive o elektronskem poslovanju). V kombinaciji z novimi obveznimi ukrepi za preglednost pa bi bilo treba platformam dovoliti in jih celo spodbujati, da prostovoljno uporabljajo avtomatizirana orodja za odkrivanje očitno nezakonitih vsebin (npr. s pravno razlago, da platforme niso odgovorne, če uporabijo avtomatizirane ukrepe). Organ za varstvo podatkov bi lahko proučil možnost oprostitve odgovornosti za platforme v zvezi z njihovimi dejavnostmi na področju boja proti nezakonitim vsebinam (tudi ob upoštevanju ameriškega načela dobrega samaritanca).

(H) Nadzor: prizadevati si je treba za popolno evropsko uskladitev pravnih obveznosti v zvezi s postopki, postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, moderiranjem in preglednostjo, vključno z jasnimi pravnimi odgovornostmi in učinkovitim čezmejnim izvrševanjem teh odgovornosti na ravni EU. Ker vse države članice niso ustrezno opremljene - tako z vidika orodij kot strokovnega znanja - za izvrševanje vseh obveznosti, ima Evropska komisija pomembno vlogo pri nadzoru, usklajevanju in podpiranju nacionalnih izvršilnih organov, da se zagotovi, da regulativni organ ene države članice ali majhnega števila držav članic ne bo nesorazmerno obremenjen. Skupina EPP ne zagovarja nove agencije, če je to usklajevanje mogoče izvesti prek mreže nacionalnih izvršilnih organov, podobne mreži ECN (Evropska mreža za konkurenco). Obveznosti glede preglednosti vključujejo uporabo in izvorne kode algoritemskih postopkov, ki obdelujejo vsebino. Izpolnjevanja teh dodatnih zahtev glede preglednosti in pojasnjevanja ne bodo revidirala zasebna podjetja, ampak bo v pristojnosti organov za nadzor trga.

(I) Ciljno usmerjeno oglaševanje: ciljno usmerjeno oglaševanje se ureja v skladu z uredbo GDPR/ePrivacy/P2B. Nekatere dodatne omejitve v DSA se lahko upoštevajo, če je kontekst škodljiv za našo demokracijo in če ga še ne ureja druga zakonodaja. meni, da ima lahko ciljno usmerjeno oglaševanje načeloma pozitiven gospodarski in družbeni učinek, ter opozarja, da je treba obstoječo zakonodajo v celoti in ustrezno izvajati, da se zagotovi spoštovanje zasebnosti uporabnikov. Skupina EPP prepovedi ciljnega oglaševanja ne podpira.

(J) Odgovornost platform/medijev/uporabnikov: uporaba sodobne tehnologije za učinkovitejše ugotavljanje, kako in kdo je objavil nezakonito vsebino, s čimer se racionalizira odgovornost platforme. Skupina EPP odločno podpira pravico do anonimnosti na internetu (kot jo priznava GDPR), vendar hkrati zavrača idejo o neidentificiranosti na spletu (= kar je nezakonito brez povezave, je nezakonito tudi na spletu). Da bi zagotovili, da je ob ohranjanju anonimnosti vsakdo digitalno prepoznaven, kadar je to potrebno, je treba ustvariti zaščiteno evropsko digitalno identiteto, na primer z uporabo tehnologije veriženja blokov. Stopnja odgovornosti platform bi morala biti prilagojena prepoznavnosti uporabnikov. Odgovornost platform za vsebino medijev, ki jih gostijo, se zmanjša, kadar medije (in s tem tudi njihovo vsebino) že urejajo države članice. Skupina EPP bi lahko kot kompromis sprejela, da se za nekatere platforme (npr. prodaja fizičnega blaga, storitve e-uprave) uvede obvezen evropski sistem digitalne identitete, in sicer na podlagi DSA ali drugega prihajajočega zakonodajnega akta, kot je posodobitev eIDAS.

(K) Sodni red: vzpostavite jasen in učinkovit postopek za sodelovanje z organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi, pri čemer zagotovite, da nezakonite vsebine ne bodo le odstranjene, temveč jim bodo organi kazenskega pregona tudi sledili, ter da bodo odgovornosti platform povezane z učinkovitimi izvršilnimi ukrepi.

(L) Obveznost javnega poročanja: od platform in pristojnih nacionalnih organov zahtevajte, da poročajo o svojih ukrepih, in si tako prizadevajte za strukturirano analizo odstranjevanja in blokiranja nezakonitih vsebin na ravni EU. Te obveznosti bi morale biti sorazmerne in zmerne za MSP in zagonska podjetja, hkrati pa bi morale izključevati mikropodjetja.

(M) Obveznosti glede preglednosti: od digitalnih posrednikov (samo v medpodjetniških odnosih), vključno z registratorji domenskih imen, ponudniki spletnega gostovanja, tržnicami in spletnimi oglaševalci, se zahteva, da vzpostavijo učinkovite sheme "preverjanja poslovnih strank". Poleg tega morajo biti platforme pregledne glede politike, ki jo sprejmejo v zvezi s ponavljajočimi se kršitelji.