Pakt EU o azilu in migracijah: Konec nevzdržnega sistema in zgodovinska celovita rešitev sredi geopolitične negotovosti

Za skupni evropski azilni sistem je napočil evropski dan D, ko je treba oblikovati dejansko delujočo azilno in migracijsko politiko. Končno bomo skupaj odgovorni za naše meje. V skupini EPP smo si prizadevali za temeljito reformo migracijskega sistema EU in uspeli smo: želimo EU, ki bo učinkovito varovala svoje meje pred grožnjami, bila stroga do tihotapcev, trgovcev z ljudmi in kriminala, hkrati pa bo prosilce za azil obravnavala pošteno in dostojanstveno.

Decembra 2023 je EU dosegla dogovor o evropskem paktu o azilu in migracijah, ki je ena največjih in najpomembnejših pravnih reform sedanjega zakonodajnega obdobja. S končnim glasovanjem o reformah pakta prejšnji teden je bila izpolnjena zaveza institucije, da bo reforme sprejela do konca zakonodajnega obdobja, torej pred evropskimi volitvami.

Novi pakt o azilu in migracijah uvaja celovit pristop k upravljanju migracij in azila ter hkrati podpira načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami. Prav zato je ta sporazum tako pomemben. Delili si bomo odgovornost za nadzor zunanje meje in zagotavljanje humane zaščite tistim, ki jo resnično potrebujejo. Prvič bo ob prihodu na evropsko zunanjo mejo vzpostavljeno jasno razlikovanje: osebe, ki bodo verjetno dobile azil, bodo vstopile v redni postopek, medtem ko bodo morali prosilci z manjšimi možnostmi za pridobitev mednarodne zaščite, kot so tisti, ki prihajajo iz varnih tretjih držav, ostati v sprejemnih zmogljivostih na zunanji meji in bodo deležni pospešenega postopka.

Novi pakt o azilu in migracijah uvaja celovit pristop k upravljanju migracij in azila ter hkrati podpira načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami. Prav zato je ta sporazum tako pomemben. Delili si bomo odgovornost za nadzor zunanje meje in zagotavljanje humane zaščite tistim, ki jo resnično potrebujejo.

Slednji skupini ne bo več dovoljeno potovati v druge evropske države. Obvezen pregled ob prihodu z osebnim, varnostnim in zdravstvenim preverjanjem bo takoj določil, kdo bo opravil kateri postopek. To bo zagotovilo takojšnjo pomoč tistim, ki jo potrebujejo, in hitrejše postopke za tiste, ki nimajo pravice ostati in jih je treba vrniti. Prevzem nadzora nad migracijami pomeni, da o tem, kdo ima dostop do evropskega ozemlja, ne odločajo več tihotapci, temveč države članice same.

Prevzem nadzora nad migracijami pomeni, da o tem, kdo ima dostop do evropskega ozemlja, ne odločajo več trgovci z ljudmi, temveč države članice same.

Obvezna solidarnost bo postala norma. Države članice lahko prispevajo na različne načine, na primer s prostovoljnim sprejemom prosilcev za azil ali finančnimi ali materialnimi prispevki. Novi solidarnostni mehanizem bo opravil letno analizo, ki bo upoštevala tudi zmogljivosti držav članic. Tako bomo pomagali tistim, ki potrebujejo pomoč, hkrati pa upoštevali, kaj lahko kot družba v Evropi obvladamo.

Ta reforma je nujen in zgodovinski korak, vendar sama po sebi ni dovolj. Učinkovita azilna in migracijska politika je odvisna tudi od zmanjšanja priliva nezakonitih prihodov, spodbujanja učinkovite politike vračanja in ponovnega sprejema v izvorne države ter predvidevanja dostopnih pravnih poti za zakonite migracije, ki koristijo Evropi in izvornim državam. To pomeni, da je treba še naprej vlagati v izvorne in tranzitne države, zlasti v (severno)afriške države, od koder bo prihajala velika večina prihodnjih migracij, hkrati pa povezati vse ustrezne politike, instrumente in orodja EU, vključno s trgovinskimi sporazumi, razvojno pomočjo, zakonitimi migracijami in vizumsko politiko, s sodelovanjem tretjih držav na področju migracij, vračanja in ponovnega sprejema. Zdaj, ko je pakt končno tu, se je treba osredotočiti na hitro in celovito izvajanje ter sodelovanje z državami zunaj Evrope pri reševanju tega skupnega izziva.