Dokument o stališču glede Rusije

27.09.2017

Dokument o stališču glede Rusije

Objava picture

Rusija je pomembna soseda EU. Menimo, da mora realna in odgovorna strategija za odnose EU z Rusijo temeljiti na načelih mednarodnega prava, verodostojnosti odvračilnih ukrepov in načelnem pristopu na področjih skupnega interesa, da bi zagotovili varnost v sosedstvu EU in evropski red miru. Poudarjamo, da je pomembno povečati naložbe v sodelovanje z rusko civilno družbo in v podporo tej družbi, da bi v Rusiji okrepili demokratično gibanje in vzpostavili dolgoročno podlago za odnose med EU in Rusijo. Na vsako očitno kršitev mednarodno priznanih meja in suverenosti držav se je potrebno odzvati s sankcijami. Izkazalo se je, da so le te učinkovit način za preprečevanje nadaljnje ruske agresije v Ukrajini. Vztrajamo, da mora biti EU pripravljena na morebitno sprejetje nadaljnjih sankcij, vključno s ciljno usmerjenimi osebnimi sankcijami, zaradi nadaljnjih ukrepov Rusije.

Rusija in EU z notranjim razvojem in zunanjo politiko neposredno in posredno vplivata druga na drugo in na države članice EU. Tesno sodelovanje je potrebno zaradi globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, energetska varnost, neširjenje orožja za množično uničevanje ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Zato se EU in Rusija močno zavzemata za vzpostavitev dobrih odnosov. Za ponovno vzpostavitev dobrih odnosov, ki bodo temeljili na vzajemnem zaupanju, je potrebna pripravljenost Rusije, da ponovno pridobi zaupanje in vzpostavi miroljubno sodelovanje.

Za skladnejšo, učinkovitejšo in verodostojnejšo zunanjo in varnostno politiko EU, tudi v zvezi z Rusijo, je bistvena doslednost notranje in zunanje politike EU. Države članice in EU morajo zagovarjati enotno stališče in usklajeno ukrepati. Pozivamo k utrditvi skupnih politik, zlasti na področjih trgovine, finančnih storitev in transakcij, migracij, energije, upravljanja zunanjih meja ter informacijske in kibernetske varnosti.

Poudarjamo, brez poseganja v selektivno sodelovanje z Rusijo pri vprašanjih, ki so v interesu EU, da bi lahko nadaljnje sodelovanje med EU in Rusijo vzpostavili le pod pogojem, ko bo Rusija v celoti spoštovala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, vključno s Krimom, v celoti izvajala sporazume iz Minska (ki vključujejo popoln nadzor ukrajinskih organov nad mejo, brezpogojni umik ruskih enot in orožja ter takojšnjo prenehanje zagotavljanja pomoči uporniškim skupinam) ter končala vojaške in varnostne dejavnosti, ki povzročajo destabilizacijo na mejah EU in njenih sosednjih držav. Skupina ELS zavrača rusko doktrino o posebnih interesnih območjih in posebnih pravicah za njene rojake v tujini, zaradi katere je prišlo do namernih ukrepov, usmerjenih v destabilizacijo njenih sosednjih držav. Takoj in brezpogojno je treba odpraviti samovoljno prepoved vstopa številnim evropskim politikom in uradnikom, tudi sedanjim in nekdanjim poslancem Evropskega parlamenta.

Ruski uradniki, ki so s svojo dejavnostjo ali nedejavnostjo omogočili ali povzročili vojne zločine v Siriji in Ukrajini, bodo morali odgovarjati pred mednarodnim kazenskim pravosodnim sistemom. Rusijo pozivamo, naj v celoti sodeluje pri preiskavi sestrelitve letala MH17, ki bi se lahko obravnavala kot vojni zločin.

Skupina ELS spoštuje pet vodilnih načel, na katerih temeljijo odnosi med EU in Rusijo, ki jih je 14. marca 2016 potrdil Svet za zunanje zadeve:

izvajanje sporazuma iz Minska je ključni pogoj za vsako znatno spremembo stališča EU do Rusije;

  • okrepitev odnosov z vzhodnimi državami partnericami EU in drugimi sosednjimi državami, zlasti v osrednji Aziji;
  • okrepitev odpornosti EU (na primer glede energetske varnosti, hibridnih groženj ali strateškega komuniciranja);
  • možnost selektivnega sodelovanja z Rusijo pri vprašanjih, ki so v interesu EU;
  • potreba po udeležbi v medosebnih stikih in podpori ruski civilni družbi.

Izvajanje sporazumov iz Minska

Trajno rešitev vojne v Ukrajini bo mogoče doseči le ob popolnem izvajanju sporazumov iz Minska ter brezpogojnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Ponovno močno obsojamo rusko nezakonito priključitev Krimskega polotoka in njeno stalno podporo skrajnežem v vzhodni Ukrajini.

Obžalujemo, da sporazumi iz Minska niso bili izvedeni do prvotnega roka. Rusija skrajnežem še naprej zagotavlja vojaško in finančno podporo. Pobijanje vojakov in civilistov se nadaljuje. Opazovalci OVSE se srečujejo s stalnimi ovirami pri dostopu do območij, ki so pod nadzorom skrajnežev s podporo Rusije. Pozivamo, da se opazovalcem OVSE omogoči neomejen dostop do teh območij.

Sankcije, naložene zaradi ruskega delovanja, ki je povzročilo destabilizacijo razmer v vzhodni Ukrajini, se lahko odpravijo šele, ko bodo sporazumi iz Minska v celoti izvedeni. Poleg tega bodo omejevalni ukrepi, ki so bili uvedeni kot odziv na nezakonito priključitev Krima in Sevastopola, odpravljeni takrat, ko bo Krimski polotok vrnjen Ukrajini. Rusija mora spoštovati ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Rusija trenutno ne napreduje pri izvajanju sporazumov iz Minska in razmere na nenadzorovanih območjih vzhodne Ukrajine so se močno poslabšale, pri tem pa so ruske enote in separatistične sile pod ruskim vodstvom odgovorne za večino primerov kršitev premirja.

Okrepljeni odnosi z vzhodnimi državami partnericami EU in drugimi sosednjimi državami

EU mora poglobiti sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva, da bi okrepila njihove demokratične institucije, odpornost in neodvisnost, zlasti ob upoštevanju poskusov Rusije, da prikrito vpliva na države vzhodnega partnerstva z oviranjem številnih pobud za prodemokratične reforme v teh državah. Menimo, da je treba na področju kibernetske varnosti vzpostaviti mehanizem za izmenjavo informacij med EU in državami vzhodnega partnerstva. Države članice pozivamo, naj povečajo pomoč Ukrajini, vključno z ustreznimi obrambnimi sistemi, da bi preprečili vojaško zaostrovanje v vzhodni Ukrajini. Krepitev bi- in multilateralnih odnosov EU z vsemi državami osrednje Azije je v njenem velikem strateškem, političnem in gospodarskem interesu. S politiko širitve EU je treba uravnotežiti vse večji vpliv Rusije na Zahodnem Balkanu in njene poskuse, da na tem območju ogrozi proces evroatlantskega povezovanja.

Države članice pozivamo, naj na področju skupne varnostne in obrambne politike okrepijo sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva, ki imajo enake vrednote kot EU ter so sposobne in pripravljene prispevati k misijam in operacijam v okviru omenjene politike.

Okrepitev odpornosti EU

EU mora ostro odvračati sistematične hibridne grožnje Rusije in biti odporna nanje.

Informacijska strategija Kremelj je del ruske politike, katere cilj je oslabiti povezanost EU in jo oslabiti kot celoto ter spodkopati njene politike.

Obžalujemo poskuse Rusije, da bi ogrozila demokratične procese v evropskih družbah, kar poskuša doseči tudi s sistematično in strateško uporabo dezinformacij in propagande, ter s podpiranjem in financiranjem radikalnih in skrajnih strank v EU in zunaj nje. Če želijo podjetja s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) še naprej poslovati v EU, morajo izboljšati sodelovanje v boju proti spletnim trolom in botom v ruskih družbenih medijih. Skupina ELS poziva k strožji ureditvi financiranja političnih strank (zlasti s prepovedjo neposrednega ali posrednega financiranja iz tujih virov in večjo preglednostjo) v vseh državah članicah, da bi v Evropi preprečili nadaljnje poseganje Rusije v nacionalne volilne kampanje. Pozivamo k obsežnemu pregledu posrednega financiranja evropskih strank in fundacij s strani Rusije. Skupina ELS države članice poziva, naj dajo prednost preiskavam poseganja Rusije v volilne kampanje z vdori, napačnimi informacijami ali kibernetskimi napadi. Pozivamo k strožjim sankcijam za usmerjeno vdiranje in ponarejanje objav občutljivih podatkov med volilnimi kampanjami.

Pozdravljamo pobude EU, kot je vzpostavitev projektne skupine East StratCom Evropske službe za zunanje delovanje. Obžalujemo, da ima projektna skupina East StratCom trenutno le 10 članov in da osebje večinoma sponzorirajo države članice z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki. Pozivamo, naj projektna skupina East StratCom Evropske službe za zunanje delovanje brez nadaljnjega odlašanja postane stalna struktura EU z ustreznim in trajnostnim financiranjem in bistveno večjim številom osebja. Skupina ELS poziva k pripravi učinkovite, dobro usmerjene in prilagojene strategije za komuniciranje in spodbujanje politik in vrednot EU, zlasti v vzhodnem sosedstvu. Te morajo dati pozitiven znak omenjenim družbam, predstaviti dejanske koristi konkretnih politik, kot je liberalizacija vizumskega režima, in povečati ozaveščenost javnosti o dejavnostih dezinformiranja, ki jih izvajajo zunanji akterji. Na tem področju spodbujamo tesno sodelovanje z Evropsko ustanovo za demokracijo.

Za boj proti lažem in napačnim informacijam je potrebno strokovno, neodvisno in etično novinarstvo, ki temelji na dejstvih (zlasti v medijih v ruskem jeziku), poudariti pa moramo tudi, da je nujno potrebno usposabljanje in izobraževanje novinarjev na tem področju. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in spletnih medijev za državljane EU in držav v regijah vzhodnega partnerstva in Zahodnega Balkana, s čimer bi jim omogočili, da kritično analizirajo medijske vsebine in prepoznajo propagando. EU mora zagotoviti podporo projektom, namenjenim spodbujanju in razvijanju visokih novinarskih standardov, svobodi medijev ter nepristranskim in verodostojnim informacijam v Rusiji.

Energetska politika je pomemben element zunanje politike EU. Odločno podpiramo hitro ustanovitev integrirane evropske energetske unije, zlasti medsebojno povezanost nacionalnih energetskih omrežij, da bi znatno zmanjšali odvisnost posameznih držav članic od zunanjih dobaviteljev energije, zlasti Rusije. Države članice pozivamo, naj pred sklenitvijo ekskluzivnih energetskih poslov z Rusijo upoštevajo evropske strateške interese in spoštujejo načelo solidarnosti. Vzhodne države partnerice bi bilo treba vključiti v prihodnjo evropsko energetsko unijo.

Menimo, da projekt Severni tok 2 ni skladen z energetsko politiko EU, povečuje odvisnost EU od ruske oskrbe s plinom in ogroža notranji trg EU s plinom. Ta projekt ni združljiv niti z osnovnimi načeli politike vzhodnega sosedstva niti z zunanjo in varnostno politiko EU. Zato institucije EU pozivamo, naj temeljito ocenijo združljivost projekta Severni tok 2 s pravom EU in ga po potrebi ustavijo, zagotovijo, da bo v celoti upoštevana vsa ustrezna zakonodaja EU, in z Rusijo sklenejo pravni sporazum o energetski infrastrukturi na ravni EU. Institucije EU pozivamo, naj zagotovijo, da celotna infrastruktura morskih in kopenskih cevovodov, ki vodi do EU, nikakor ne ogroža strategije energetske unije EU in da se z njo v celoti upravlja v skladu z zakonodajo EU, zlasti z tretjim svežnjem o energiji, pravilih o varnosti oskrbe s plinom ter pravili konkurence in okoljskimi predpisi.

Rusija izkorišča neobstoj mednarodnega pravnega okvira na področju kibernetske varnosti in premajhno odgovornost pri regulaciji medijev ter vsako nejasnost v zvezi s tem izkoristi v svoj prid. Obsojamo hibridno vojskovanje z Ukrajino ter namerno poseganje v volilne in demokratične procese. Evropa mora bistveno izboljšati zmogljivosti za individualno in kolektivno kibernetsko varnost in kibernetsko obrambo, izvesti ocene tveganja, spremljati kibernetske grožnje ter razviti strategije za boj proti kibernetskemu in informacijskemu vojskovanju. Da bi izboljšali rešitve za kibernetsko varnost, moramo razviti evropsko industrijo kibernetske varnosti, ki bo bolj vključena v raziskave.

Selektivno sodelovanje z Rusijo pri vprašanjih, ki so v interesu EU

Menimo, da je pomembno poiskati načine za umirjanje trenutnih napetosti in začeti konstruktiven dialog z Rusijo, da bi opredelili ukrepe za zmanjšanje tveganja nevarnih nesporazumov in napačnih presoj. Da bi se izognili kopenskim, zračnim in pomorskim incidentom z Rusijo, je pomembno, da vse strani povečajo preglednost dejavnosti vojske in mejne straže.

Podpiramo dialog na področjih skupnega interesa, kot so boj proti terorizmu, neširjenje orožja, nadzor nad oborožitvijo in trgovina z orožjem, s ciljem, da bi Rusija spoštovala mednarodne pogodbe in sporazume.

EU in Rusija lahko od izboljšanih odnosov resnično veliko pridobita na področju gospodarstva in trgovine. Vse dokler Ruska federacija ne bo v celoti obravnavala resnih pomislekov Evropske unije, navedenih v tem dokumentu, vključno s celovitim izvajanjem sporazumov iz Minska, si EU ne bo prizadevala za povečano trgovanje ali gospodarske dogovore z Rusko federacijo ali pristala nanje. Poleg tega mora Ruska federacija pred začetkom kakršnih koli razprav ali prizadevanj v zvezi z uradnimi dogovori med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ali katerimi koli organi ali trgovinskimi ureditvami, v katere je vključena Rusija, v celoti izvajati svoj protokol o pristopu k Svetovni trgovinski organizaciji in izpolniti druge obveznosti v okviru te organizacije.[1] Evropski kmetijski sektor, ki ga je prizadel ruski embargo po uvedbi sankcij EU, je treba ustrezno gospodarsko zaščititi.

Nadaljnji ukrepi pri izvajanju pomembnih projektov in predlogov za bolj poglobljeno sodelovanje bi bili možni na podlagi temeljite spremembe agresivne politike Rusije v zvezi z EU in njenimi državami članicami. EU in njene države članice morajo podpirati in spodbujati pozitiven razvoj v Rusiji.

Terorizma v Siriji ne bo mogoče premagati brez politične rešitve. Obžalujemo, da je zaradi ruskega vojaškega posredovanja v Siriji še več civilnih žrtev. Rusija mora storiti vse, kar je v njeni moči, da izkoristi svoj vpliv na Assadov režim in konča to tragedijo ter učinkovito prispeva k zmanjševanju nasilja. Če je Rusija pripravljena pozitivno uporabiti svoj vpliv in prekiniti sovražnost, smo pripravljeni z njo sodelovati pri reševanju konflikta v Siriji, in sicer pri iskanju politične rešitve.

EU je vedno pripravljena sodelovati v konstruktivnem dialogu v okviru mednarodnega prava in upravljanja.

Udeležba v medosebnih stikih in podpora ruski civilni družbi

Pozdravljamo pripravljenost, da se ruski civilni družbi zagotovi večja podpora in da EU sodeluje v medosebnih stikih, zlasti z mladimi v Rusiji in EU. Poudarjamo, da je treba spodbujati ljudi, da sodelujejo pri razvoju prave in neodvisne družbe kljub slabšanju stanja na področju človekovih pravic, vključno s pravicami do svobode izražanja, združevanja in zbiranja ter pravicami oseb skupnosti LGBTI, kot so tiste v Čečeniji, kjer je nedavno prišlo do čistke.

EU se spodbuja, da ruskim uradnikom na lokalni, regionalni in nacionalni ravni pomaga prek vseh platform in organizacij civilne družbe, ki so naklonjene razvoju vizije političnih in diplomatskih odnosov z EU, temelječih na partnerstvu in sodelovanju.

Da bi obravnavali vprašanje človekovih pravic v Rusiji, predlagamo, da se še naprej financirajo programi za podpiranje nedržavnih akterjev, kot sta Evropska ustanova za demokracijo ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice. Okrepiti je treba pravno državo in demokratična načela.

Poudarjamo pomembno vlogo, ki jo ima EU pri podpiranju demokratičnih procesov, človekovih pravic in njihovih zagovornikov ter civilne družbe na konfliktnih in pokonfliktnih območjih, v katerih sodeluje Ruska federacija.

Menimo, da je treba okrepiti okvirne pobude, kot sta Obzorje 2020 in Erasmus+.

Še naprej bomo ocenjevali razvoj odnosa z Rusijo ter spodbujali in si prizadevali za napredek in prilagoditev ustreznih ukrepov in smernic o odnosih z Rusijo na medparlamentarni ravni in v vsakdanjem delovanju.

[1] Če ti dogovori vključujejo države, ki niso članice EU, države članice EU in Rusko federacijo, je osnovni pogoj članstvo teh držav v Svetovni trgovinski organizaciji in izpolnjevanje vseh njihovih obveznosti v okviru te organizacije.