Kölnska deklaracija o konkurenčnosti

Zasebne pobude, inovativni podjetniki in zagonska podjetja ustvarjajo delovna mesta in rast. Politiki, ki obljubljajo drugače, le pripravljajo podlago za populiste. Evropska unija in nacionalne vlade lahko določijo le okvirne pogoje, kljub temu pa je to zelo pomembna naloga. Evropa bo namreč spet postala konkurenčna in bo lahko obdržala svoj evropski socialni model, ki se kot tak sooča z močno svetovno konkurenco, le, če bomo določili ustrezne pogoje. Samo tako bodo Evropejci našli nova delovna mesta, samo tako bomo dosegli, da bo delež konkurenčne industrije znašal 20 % BDP, in samo tako bomo uspeli ponovno industrializirati Evropo. Zato se zavezujemo naslednjim strukturnim reformam na evropski in nacionalni ravni.

Medtem ko populisti trdijo, da zmanjšanje javnega dolga pomeni izgubo suverenosti, v resnici drži nasprotno: zmanjšanje dolga pomeni ponovno pridobitev suverenosti in povečanje davčnih sredstev naših vlad, saj zaradi še vedno visokega javnega dolga ni dovolj rezerv za spopadanje z morebitnimi novimi šoki, ki zmanjšujejo zmogljivosti za naložbe.

• Vztrajamo, da je treba dogovorjena pravila iz Pakta za stabilnost in rast v celoti in dosledno uporabljati in izvrševati, da ponovno pridobimo zaupanje zasebnih vlagateljev.

Pristop nove Komisije je pravilen: Evropa mora biti velika pri velikih stvareh in majhna pri majhnih stvareh. Utrjevanje predvsem pomeni uporabljanje veljavnih pravil, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, izkoriščanje vseh prednosti enotnega trga – gonila rasti EU – brez stroškov.

• Komisijo spodbujamo, naj spremlja in dosledno upošteva načeli sorazmernosti in subsidiarnosti. Trg blaga je treba okrepiti z boljšim nadzorom nad upravljavci trga, proizvodi ter nacionalnimi predpisi in zakoni.
• Komisijo spodbujamo, naj dodatno okrepi proces evropskega semestra s povečanjem odgovornosti na nacionalni ravni, pri čemer naj svoje predloge osredotoči na pomembna ciljna področja reform. Nato se morajo države članice zavezati boljšemu izvajanju.

Politika EU na področju konkurence je ključnega pomena za delovanje evropskega socialnega tržnega gospodarstva in izkoriščanje celotnega potenciala notranjega trga.

• Pozivamo k dosledni uporabi evropskega in nacionalnega konkurenčnega prava, in sicer z nadzorovanjem in omejevanjem nepoštenih tržnih praks, ki so posledica monopolov in prevladujočega položaja na trgu.
• Politika konkurence mora biti usklajena s strateškimi cilji EU in evropskim podjetjem omogočiti, da konkurirajo na svetovnih trgih.

Z nadaljnjim povezovanjem enotnega trga, zlasti na digitalnem področju, bi lahko BDP povečali še za štiri odstotke. Doseči želimo globalno konkurenčen, inovativen in k državljanom usmerjen enotni digitalni trg. Da bo naša industrija še naprej konkurenčna, se mora digitalizirati.

• Kar zadeva schengensko območje, skupina ELS poudarja pomen odprtih meja za evropsko konkurenčnost. Kljub izzivom, ki so posledica begunske krize, podpiramo vse napore za celovito ohranitev tega stebra evropskega združevanja.
• Verjamemo, da potrošniki ne smejo biti diskriminirani na podlagi njihovega geografske lokacije. Diskriminatorne prakse, kot je geografsko blokiranje, je treba obravnavati. Verjamemo, da je treba odpraviti ovire pri razvoju čezmejnega e-trgovanja.
• Z usmerjenim usposabljanjem na področju e-spretnosti ter vzpostavitvijo omrežij in potrebne infrastrukture želimo pospešiti digitalizacijo evropske industrije. Vse države članice morajo pod vodstvom Komisije in v skladu s standardizacijo odločno spodbujati uvajanje infrastrukture in si prizadevati za digitalizacijo industrije. 
• Želimo, da bi Evropa v zvezi z novimi tehnološkimi dosežki, kot so sistemi 5G, področje masovnih podatkov, računalništvo v oblaku in internet stvari, spodbujala politiko, usmerjeno v naložbe.

Evropa še zdaleč ni uspela doseči zastavljenih treh odstotkov BDP za raziskave in razvoj, zlasti ker se sooča s težavami pri doseganju dveh odstotkov, predvidenih za zasebno porabo. Napredek na tem področju je možen le, če spremenimo pravni in finančni okvir.

• Izboljšati želimo raziskovalno okolje, še posebej za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, in sicer z odpravo birokracije, izboljšanjem regulativnega okvira (npr. stečajna zakonodaja, trgovinski zakonik, dostop do tveganega kapitala) in spodbujanjem odcepljenih podjetij, katerih dejavnosti temeljijo na raziskovanju.
• Skupina ELS želi inovativne raziskave preoblikovati v resnične poslovne modele. Za to je potrebno boljše povezovanje različnih programov EU za financiranje in sodelovanje med njimi. Zato podpiramo načrte Komisije o vodniku za mala in srednja podjetja.

Naša skupina je vedno in bo tudi v prihodnje spodbujala konkretne projekte Komisije, s katerimi bi poenostavili financiranje za mala in srednja podjetja, vključno s tveganim kapitalom in drugimi oblikami lastniškega financiranja, saj ta podjetja ustvarijo osem od desetih delovnih mest.

• Na podlagi akcijskega načrta Komisije v zvezi z unijo kapitalskih trgov se bo skupina ELS prednostno pogajala o pravilih o listinjenju in tveganem kapitalu, da bi zagotovila privlačen okvir za mala in srednja podjetja, družinska podjetja ter zagonska podjetja.
• Samo 13 % naših malih in srednjih podjetij posluje zunaj meja EU; zato mora Evropska unija podpreti njihovo internacionalizacijo. Zavzemali se bomo za to, da naša mala in srednja podjetja pridobijo več tržnega deleža zunaj EU.
• Komisijo pozivamo, naj izboljša okvir bančnih kreditov in ohrani faktor za podporo MSP za kapitalske zahteve.
• Še naprej bomo spodbujali zadostno financiranje proračunskih instrumentov in programov, ki zasebnim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem ter zagonskim podjetjem, omogočajo dostop do financiranja. Kohezijska politika je glavni strateški, v učinkovitost usmerjen instrument Unije za naložbe v delovna mesta in rast, ki je tesno povezan z evropskim semestrom. Poudarjamo pomen večjega usklajevanja naložb kohezijske politike z naložbami drugih politik Unije, ustvarjanja sinergije in povečanja učinka finančnega vzvoda. Vsi skladi EU, še posebej pa Evropski sklad za strateške naložbe, morajo biti usmerjeni v povečevanje konkurenčnosti proizvodnega sektorja.

Pri dejanski upokojitveni starosti je treba upoštevati daljšo pričakovano življenjsko dobo in demografski razvoj. Vlade ELS so dokazale, da to pomaga stabilizirati prispevke za socialno zavarovanje, kar spodbuja ustvarjanje delovnih mest, obenem pa stabilizira javne finance.

• Pozivamo k usklajevanju pokojninskega sistema z demografskimi razmerami in zagotavljanju ciljno usmerjenih spodbud za zaposlovanje starejših delavcev.

Učinkoviti trgi dela so bistveni za ustvarjanje novih in stabilnih delovnih mest.

• Države članice pozivamo, naj povečajo prožnost svojih trgov dela, hkrati pa naj preprečijo prekarne zaposlitve. Države članice morajo okrepiti ukrepe za zmanjševanje neprijavljenega dela in povečati udeležbo na trgu dela, zlasti mladih, pa tudi znižati obdavčitev dela, tako da se bo delo izplačalo, obenem pa se bo ohranil splošni prihodek od davkov.
• Mobilnost delavcev v Evropi je treba povečati, zato je treba s polnim priznavanjem spretnosti in kvalifikacij povečati njihovo zaposljivost v tujini in si odločno prizadevati za izboljšanje njihovega znanja jezikov.
• Države članice se bi morale s pristopom zgledovanja po najboljši praksi učiti ena od druge, npr. z uvedbo dualnih sistemov poklicnega usposabljanja, za katere se je izkazalo, da so še posebej v pomoč pri didaktičnih sposobnostih, ki so pomembne za trga dela. Strategija Komisije o novih spretnostih je lahko pomembna spodbuda v tem smislu.
• Nadvse si je treba prizadevati za večjo udeležbo žensk na trgu dela, pri čemer je treba še posebej spodbujati žensko podjetništvo.
• Institucije EU in vse javne uprave si morajo prizadevati za to, da lahko vsi državljani EU pridobijo potrebno računalniško znanje, ki se danes zahteva. Zagotoviti moramo, da se bo to znanje v okviru vseživljenjskega učenja nadgrajevalo v skladu s tehnološkim napredkom.
• Podjetniško kulturo je treba spremeniti in usmeriti k prožnejšem in privlačnejšim delovnim razmeram, da bo nenazadnje mogoče kljubovati močni mednarodni konkurenci za kvalificirane zaposlene.

Državljani in podjetja upravičeno pričakujejo učinkovito javno upravo, ki je tudi merilo za pristop k EU. Zaradi vse večje medsebojne odvisnosti na notranjem trgu je kakovost javne uprave še pomembnejši dejavnik konkurenčnosti. Kljub temu pa upravne ovire prepogosto povečujejo stroške za podjetja, posebej za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, ter ovirajo inovacije in ustvarjanje delovnih mest.

• Vztrajamo pri zavezujočem testu za mala in srednja podjetja. Pri vsaki oceni učinka je treba analizirati učinek na mala in srednja podjetja, čim bolj zmanjšati regulativno breme ter preprečiti in zmanjšati upravne stroške.
• Države članice in Komisijo pozivamo, naj ustvarijo učinkovito, uspešno in pregledno javno upravo na vseh ravneh upravljanja, pri tem pa naj izkoristijo vsa orodja e-uprave, saj javna uprava ne more biti izvzeta iz digitalizacije.

Energija je eden izmed ključnih elementov, ki narekujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva in zlasti naše industrije. Podnebna in energetska politika skupine ELS spodbuja konkurenčnost evropske industrije, saj si prizadevamo za preobrat od trenutnega procesa deindustrializacije k ponovni industrializaciji Evrope.

• Naš cilj je našim podjetjem, še posebej industrijskim odjemalcem, in gospodinjstvom zagotoviti stabilno, pametno in trajnostno oskrbo z energijo po razumni ceni.
• Odstranitev ovir za prosti čezmejni pretok energije je bistvena za vzpostavitev evropske energetske unije.