Dokument o rasti

Evropa je še vedno najboljši kraj za življenje na svetu. Želimo zaščititi naše socialno tržno gospodarstvo v globaliziranem svetu in pred posledicami zaskrbljujočega demografskega razvoja.  Da bi si to lahko privoščili, moramo izboljšati svojo konkurenčnost in preučiti možnosti Evrope za rast. Želimo, da konkurenčna industrija še naprej proizvaja v Evropi in ne, da se izvažajo delovna mesta in (vedno večje) onesnaževanje v druge dele sveta.

Želimo, da Evropa ponovno prevzame vodilno vlogo na področju raziskav, inovacij in izobraževanja. Države članice so odgovorne za številna pomembna področja, kot so strukturne reforme, prilagodljivi trgi dela in konkurenčnost, ki se lahko najbolje dosežejo preko resničnega dialoga s socialnimi partnerji. Trajne stabilnosti ni mogoče doseči brez socialne pravičnosti. Delujoče socialno tržno gospodarstvo je osnova za vsako ustvarjanje novih delovnih mest.

Kot določa Lizbonska pogodba, si bo Unija prizadevala za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek. Evropa bo imela odločilno vlogo in številni vidiki njenega prispevka so bili opisani v Študiji o stroških ne-Evrope. Skupina ELS bo v petih letih tega novega zakonodajnega obdobja in na podlagi svojih "prednostnih nalog", sprejetih v Albufeiri, svoje delo usmerila na naslednjih pet takšnih nalog za spodbujanje trajnostne rasti in podporo ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade Evropejce, ki se trenutno soočajo z najvišjimi stopnjami brezposelnosti:

• zagotoviti osnovo za rast: stabilnost.
• dostop MSP do kapitala.
• pametna ureditev za dinamičen evropski enotni trg.
• naložbe, ki dosežejo prejemnika.
• krepitev industrije v povezani Evropi.

Zagotoviti osnovo za rast: stabilnost

Trajne rasti ni mogoče doseči brez stabilnosti. Trajne stabilnosti pa ni mogoče doseči brez rasti. Fiskalne težave v eni državi članici ne vplivajo le na državljane te države, ampak na gospodarstvo in delovna mesta v celotni EU. Države članice in Unija so trdo delale v preteklih letih, da bi ponovno pridobile zaupanje v našo fiskalno stabilnost in finančne trge.

Prebrodili smo najhujši vihar in Evropa se počasi, a stabilno vrača k trajnostni rasti. Vendar tveganja ostajajo in ponovno pridobljena verodostojnost ne sme biti postavljena v dvom. Pravila Pakta za stabilnost in rast, okvir makroekonomskega nadzora, Dvojček in Šesterček je treba v celoti izvajati in upoštevati. Politično motivirane spremembe ali kompromisi so nedopustni.

Današnja odgovornost pri doseganju trajnostnega proračuna in pametnih naložb bo preprečila obremenjevanje prihodnjih generacij z novim dolgom. Države članice morajo ravnati v skladu z natančnimi ciljno usmerjenimi priporočili, specifičnimi za državo, v okviru Evropskega semestra, z močnejšim poudarkom na strukturnih reformah in konkurenčnosti pri ekonomskem in fiskalnem usklajevanju. Primarni poudarek bo na uporabi in izvrševanju dogovorjene bančne unije, da se zagotovi pravočasna vzpostavitev zanesljivega in robustnega sistema.

Dostop MSP do kapitala

Rast naših podjetij je tesno povezana s stabilnostjo na finančnih trgih: finančne težave MSP in novo ustanovljenih podjetij bodo rešene šele, ko bodo bilance stanja bank popravljene in bančna unija ustrezno izvedena. Po rezultatih testa izjemnih situacij, ki ga je opravila ECB,  je nujno, da tiste banke, ki potrebujejo več kapitala, upoštevajo zanje določen načrt. Naša skupina je neprestano delala, da bi olajšala dostop MSP do trgov kapitala. Unija kapitalskih trgov bi morala podpreti željo MSP po vlaganjih v realno gospodarstvo v skladu s strategijo Evropa 2020.

EIB ima bistveno vlogo pri omogočanju dostopa manjših podjetij do kapitala. Povečana kapitalska sredstva, ki jih je Evropska investicijska banka zagotovila leta 2013, je treba v celoti porabiti. Treba je uporabiti dodatni vplačani kapital v višini 20 milijard evrov za instrumente EIB. EIB lahko poseže in prevzame tveganje tam, kjer običajne banke trenutno ne poslujejo. Svoja jamstva bi morala razširiti na lokalne banke, ki imajo ključno vlogo pri financiranju realnega gospodarstva, zlasti v regijah, ki jih je prizadela gospodarska kriza. EIB bi morala tudi razširiti pobudo o financiranju trgovine na ravni EU.

Države članice bi morale uporabiti del svojih dodeljenih sredstev iz strukturnih skladov za prevzem dela tveganj iz posojil EIB ter za zagotavljanje garancij za posojila, ki podpirajo znanje in izkušnje ter dostop do financiranja za MSP. Še moramo nadgrajevati pobude skupine EIB za inovativno financiranje MSP, spodbujati banke, da zagotovijo finančna sredstva v obliki posojil in jamstev, ter zagotoviti ponudbo dolgoročnega tveganega kapitala brez poseganja v sektor rednih kreditnih storitev, s posebnim poudarkom na območjih, na katerih imajo mala in srednja podjetja le omejen dostop do kapitala.

Poleg tega je treba razviti alternative za financiranje  bančnega sektorja, saj potrebujemo sodobne finančne instrumente, kot so tvegani kapital, skupinsko financiranje in projektne obveznice. Finančne zadruge za financiranje MSP (kreditne zadruge) je tudi treba obravnavati kot alternativne finančne instrumente. Malim in srednjim podjetjem je treba zagotoviti boljši dostop do javnih naročil in financiranja na evropski in nacionalni ravni.

Posojila MSP so še vedno pomemben instrument, okvirni pogoji bi morali spodbujati ta posojila in jih ne ovirati. Dostop MSP do kapitala mora biti ena od prednostnih nalog svežnja naložb, kar bo naša skupina v celoti podprla. Glede na široko podporo in pričakovanja nacionalnih vlad, bi prispevki z njihove strani dejansko dokazali verodostojnost teh skupnih prizadevanj.

Če povzamemo: EU mora uporabiti in oblikovati spodbude za vse vire naložb, javnih in zasebnih, ki zagotavljajo dostop MSP do kapitala. Javno-zasebna partnerstva bi bilo treba dodatno spodbujati.

Pametna ureditev za dinamičen evropski enotni trg

Evropa bi morala biti velika pri velikih stvareh in majhna pri majhnih stvareh. V času brezposelnosti in počasne rasti se moramo predvsem izogniti obremenjujoči regulaciji in spremeniti obstoječa pravila – deregulirati in ponovno regulirati zakonodajni okvir za spodbujanje delovnih mest in naložb.

Pozivamo k obveznim presojam učinka, da bi ocenili upravna bremena in povezane stroške novih predlogov ter k obveznemu preizkusu za MSP. Skupina ELS predlaga tudi neodvisno presojo posledic zakonodaje EU o spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Evropa potrebuje sistematične predloge za zmanjšanje birokracije. Delo organov, kot so tisti, ki že obstajajo na Švedskem, v Češki republiki, Nemčiji in ZK, predstavljajo dober zgled za Evropsko unijo.

Kot je zahtevala naša skupina, ima nova Evropska komisija podpredsednika, zadolženega za boljšo pripravo zakonodaje, in verjamemo, da ta nova struktura lahko doseže rezultate. Novo Evropsko komisijo se poziva, naj zagotovi, da dosežemo 25-odstotno zmanjšanje stroškov, povezanih z birokratskimi bremeni, ne da bi znižali naše visoke socialne, okoljske  standarde in standarde varstva potrošnikov. Obstoječa pravila bi bilo treba sistematično preučiti z vidika dodane vrednosti in primernosti ter v celoti uporabljati klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti ali klavzulo o ponovnem pregledu.   Spodbujati bi morali regulativno okolje, ki omogoča novim in mladim podjetjem, da začnejo poslovati z zmanjšanimi regulativnimi in upravnimi bremeni.

Obenem moramo določiti učinkovita pravila, kadar vzpostavljajo skupni trg, ki ustvarja rast in delovna mesta. Dokončanje zakonodaje o varnosti potrošniških proizvodov in nadzoru je ključen korak v teh prizadevanjih. V resnici je sektor storitev eden od tistih, ki največ prispevajo k BDP EU in je največji delodajalec v Evropi.  Do začetka leta 2015 bi morala nova Evropska komisija določiti korake za odpravo preostalih ovir za oblikovanje resničnega enotnega energetskega trga. Treba je zajeti potencial rasti in ustvarjanja delovnih mest krožnega gospodarstva.

Vendar očitno najpametnejša pravila ne bodo pomagala, če ne bodo v celoti uveljavljena in spoštovana. Ovire za rast in ustvarjanje delovnih mest so še prisotne, nove pa nastajajo v nekaterih državah članicah, tudi s čezmernim prenašanjem predpisov ’. Primer težav, ki izhajajo iz izvajanja, je program Natura, ki lahko ovira ključne naložbene projekte. Evropska komisija mora prednostno obravnavati te težave. Šele takrat bomo lahko v celoti izkoristili potencial pogona programa Natura za rast in ustvarjanje delovnih mest in šele takrat bodo obstajali enaki konkurenčni pogoji, ki bodo zagotavljali pravičnost za naša podjetja.

V zvezi z novimi projekti za to zakonodajno obdobje je zlasti Digitalni enotni trg tisti, ki zagotavlja možnosti za rast in delovna mesta. Strokovnjaki menijo, da bi z večjo učinkovitostjo pridobili do 260 milijard evrov letno. Razdrobljenost trga v Evropski uniji je glavna ovira pri hitrem razvoju tega trga, kakor tudi nizka stopnja zaupanja potrošnikov v spletno poslovanje.

Zato moramo zagotoviti izvajanje in uveljavljanje direktive o potrošnikovih pravicah, alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov. Enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki delujejo v tem sektorju, so bistvenega pomena, posebno pozornost pa je treba nameniti uveljavljanju pravil o konkurenci. Hitra sklenitev telekomunikacijskega paketa enotnega trga bo prinesla konec gostovanja, bolj usklajene dodelitve spektra in pravni okvir za načelo nevtralnosti omrežja. Pregled nekaterih delov uredbe o telekomunikacijah, načrtovan za leto 2016, nam bo omogočil, da preverimo, v kolikšni meri pravila podpirajo naložbe na tem področju in krepijo evropski trg. Izboljšati digitalno znanje državljanov bi morala biti ena od najvišjih prednostnih nalog. Svoje izobraževalne sisteme moramo prilagoditi novim digitalnim izzivom.

Ker je varstvo podatkov ključno za zaupanje na digitalnem trgu, mora Svet zaključiti prvo obravnavo skupnih pravil o varstvu podatkov do konca tega leta. Komisija je bila pozvana, da predlaga zakonodajo o varstvu pravic intelektualne lastnine v naslednjem letu in poda predloge za njeno izvajanje. V lokalnem gospodarstvu so te pravice bistvene za izkoristek celotnega potenciala digitalnega trga. Potrebujemo močno evropsko strategijo za varnost interneta in proti kršitvam zasebnosti. Treba je opraviti analizo za pripravo zakonodajnega okvira potrebnega za obravnavo vprašanj, kot je internet stvari, ob hkratnem spoštovanju zasebnosti na spletu.

Potencial našega enotnega trga se lahko v celoti izkoristi, brezposelnost pa resnično zmanjša, če bo na evropskem trgu dela več mobilnosti.

Naložbe, ki dosežejo prejemnika

Evropski proračun za strukturne politike do leta 2020 znaša več kot 350 milijard EUR in je ključno orodje za zagotavljanje naložb, konkurenčnosti in solidarnosti ter uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020. Naš cilj je oblikovati kritično maso naložb in zagotoviti čim večji učinek evropskih strukturnih investicijskih skladov. Partnerski sporazumi bi morali zagotoviti konvergenco nacionalnih proračunov s temi skladi. Nacionalne strategije bi bilo treba oblikovati čim hitreje in jih nadzorovati, da bi vključevale učinkovito porabo evropskih strukturnih investicijskih skladov ter jasno usmeritev v rast in delovna mesta. Ta finančna sredstva je treba porabiti za rast in ustrezno obravnavati priporočila za posamezne države. Vendar bomo sposobni spodbuditi rast in ustvarjanje delovnih mest ter pomagati potrebnim pomoči le, če bo financiranje pravočasno in bo dejansko izpolnilo svoje cilje. Programa, kot sta Horizon in COSME, imata ključno vlogo v naši strategiji rasti.

Več naložb je bilo omogočenih z dodeljevanjem več proračunskih sredstev na začetku ključnih programov EU za spodbujanje rasti in novih delovnih mest.

Skupina ELS ne bo dopustila nobenih zmanjšanj, zamud ali slabega upravljanja pri programih rasti ali političnih prednostnih nalogah, kot je ESS, ki ogrožajo ključne spodbude, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet. Skupina ELS je zavezana iskanju rešitve za ponavljajoče se pomanjkanje sredstev za plačila v proračunu EU, da bi zagotovili, da EU v celoti izpolni svoje obveznosti. Naša skupina meni, da je sedanji položaj in ravnanje številnih nacionalnih vlad cinično in nesprejemljivo. V zvezi z Evropsko pobudo za mlade smo zaskrbljeni, ker je le malo držav članic začelo uporabljati sredstva, in pozivamo k vsem potrebnim prizadevanjem za spodbujanje postopka za vložitev zahtevkov. Skupaj z Evropskim jamstvom za mlade se lahko izkažejo za izjemno koristne kot pomoč mladim pri premostitvi negotovosti zaposlovanja. Vmesni pregled večletnega finančnega okvira, predviden za leto 2016, pa tudi letni proračuni, bi morali omogočiti nadaljnjo usmerjenost v inovacije, naložbe, delovna mesta in rast, ter raziskati povečano uporabo investicijskih instrumentov za povečanje učinka finančnega vzvoda proračuna EU.

Krepitev industrije v povezani Evropi

Ker je "realno gospodarstvo" temelj evropskih gospodarstev, je naš cilj okrepiti konkurenčnost naše industrije in ohraniti proizvodnjo v Evropi. Evropa mora doseči cilj 20-odstotnega deleža industrije BDP v EU. Uporabiti moramo vsa sredstva in vire, zlasti na področju znanosti, in sicer s podpiranjem močne raziskovalne politike, na področju razvoja visokokakovostnega usposabljanja ter izobraževanja, da bi ohranili konkurenčno prednost inovativnih industrijskih podjetij v naših državah članicah – zlasti v strateških sektorjih, kot so letalska, avtomobilska  farmacevtska in kemična industrija. Industrija in storitve so tesno povezane v sodobnem, inovativnem gospodarstvu.

Naša skupina bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila obremenitev evropske industrije v primerjavi z njenimi globalnimi konkurenti: ne želimo nobenih novih bremen za našo industrijo v globalnem konkurenčnem okolju. Želimo vzpostaviti pravo ravnovesje med okoljsko zakonodajo, ki je nujno potrebna, in posledicami v smislu stroškov in konkurenčnosti za našo evropsko industrijo. Zaradi hitrega razvoja novih tehnologij je to razmerje med stroški in učinki lažje kot kdajkoli prej. Istočasni razvoj okolju prijaznih tehnologij bi moral postati zelo pomembna veja evropske industrije.

Poleg dostopnih in mednarodno konkurenčnih cen energije za naše potrošnike in tudi podjetja, ima Evropa koristi od dobro povezanega in delujočega notranjega trga na področju energetike, prometa in telekomunikacij. Naložbeni sveženj Komisije mora za to zagotoviti novi zagon.

Poleg instrumenta za povezovanje Evrope bi ta sveženj lahko prispeval k povečanju javnih in zasebnih naložb za hitro izvajanje nujno potrebnih infrastrukturnih projektov, zlasti za vseevropska omrežja na področju transporta in 248 „projektov skupnega interesa“ na področju energije.   

Transport je ogrodje motorja evropske rasti. Zakonodajni projekti za evropsko železnico in letalstvo morajo prinesti resničen napredek in jih je treba hitro sprejeti. Dokončanje evropskega železniškega trga in SESAR je preizkus sposobnosti Evrope za obvladovanje izzivov na področju infrastrukture.