Zunanja razsežnost energetske varnosti

CILJI

Naš cilj je zagotoviti večjo zanesljivost zunanje oskrbe Evropske unije z energijo. Evropska unija uvozi 53 % vse porabljene energije. Poleg obstoječe potrebe po večji konkurenčnosti, boljši energetski učinkovitosti, nižjih stroških in večji neodvisnosti evropske oskrbe z energijo, je ukrajinska kriza izpostavila, da je nujno treba zmanjšati energetsko odvisnost od samo enega dobavitelja in povečati odpornost EU na zunanje geopolitične pritiske. V zvezi s tem pozdravljamo oblikovanje energetske unije kot glavnega orodja za doseganje večje energetske varnosti, zmanjšanje cen energije in povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. To bi moralo vključevati oblikovanje resnične skupne zunanje energetske politike, ki bi povečala geopolitično verodostojnost EU, njeno učinkovitost in doslednost, kar bi omogočilo, da pri naših partnerjih nastopamo enotno, in zagotovilo, da gre zunanja energetska politika EU z roko v roki s skupno zunanjo in varnostno politiko.

Evropska unija se na eni strani stalno sooča s potekajočimi pomembnimi spremembami na mednarodnih energijskih trgih, kot so gibanje cen in velike spremembe glede novih zmogljivosti za oskrbo z nafto in plinom na eni strani, ter s pričakovanim eksponentnim povečanjem povpraševanja na svetovnem trgu - še zlasti s strani držav BRIK - na drugi strani, zato mora opredeliti globalno energetsko strategijo.

Zunanja in notranja razsežnost naše energetske varnosti sta med seboj tesno povezani. Celovita trajnostna uporaba vseh domačih virov je ključnega pomena za zmanjšanje naše odvisnosti od uvoza. V zvezi s tem bi morali podpirati polno izvajanje obstoječe zakonodaje o notranjem energijskem trgu, vključno s tretjim energetskim svežnjem, da bi zmanjšali odvisnost, povečali raznolikost energijskih virov, znižali cene energije za podjetja in končnega porabnika, da bi dosegli čezatlantsko zbliževanje cen energije in ustvarili med seboj dobro povezan in usklajen skupni trg brez energetskih otokov, hkrati pa bi spoštovali svobodo držav članic, da same določijo svojo mešanico energijskih virov.

POZIVAMO K ENOTNOSTI IN SOLIDARNOSTI PRI ZUNANJI ENERGETSKI POLITIKI

• Energetska unija bi morala temeljiti na enotnih pogajanjih s tretjimi državami. Usklajevanje stališč in kolektivni nakupi plina bi se morali začeti na regionalni ravni, kjer bi države članice lahko prostovoljno vpeljale skupen pogajalski mehanizem in ustvarile regionalna vozlišča za nadaljnje širjenje infrastrukture za oskrbo s plinom, da bi se okrepil naš skupni pogajalski potencial. To pa bi lahko vodilo do skupnega evropskega pogajalskega stališča. Pregled sklepa o medvladnih sporazumih je bistven za okrepitev vloge Evropske komisije pri zagotavljanju skladnosti medvladnih sporazumov s pravom EU, vključno z izvajanjem predhodnih ocen teh sporazumov ter sodelovanjem pri pogajanjih in oblikovanjem standardnih pogodbenih klavzul, ki bi upoštevale pravila EU. Velike trgovinske pogodbe vplivajo na energetsko varnost EU. Komisija ima pomembno vlogo, saj pred sklenitvijo tovrstnih sporazumov sodeluje pri pogajanjih in tako preveri njihovo skladnost s pravom EU ter njihov vpliv na energetsko varnost, ne glede na svojo pravico, da skladnost preveri po pogajanjih. Vključitev „klavzul o energetski varnosti“ v sporazume o trgovini in sodelovanju z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami bi morala biti obvezna, saj bi se tako izognili politično motiviranim motnjam.
• Podpiramo oblikovanje vzajemno koristnega energijskega trga za države prejemnice, tranzitne države in proizvajalke v Evropi in v sosednjih državah na podlagi pravnega reda. Dosledno izvajanje konkurenčnega prava in obstoječega pravnega reda na področju energetskega trga je torej ključnega pomena. Vsa podjetja iz tretjih držav, ki sodelujejo pri proizvodnji, prenosu, distribuciji in skladiščenju energije EU, morajo spoštovati vse elemente ustrezne zakonodaje EU.
• Prepričani smo, da lahko z našim sodelovanjem na področju energije pozitivno prispevamo k spodbujanju in krepitvi demokracije, pravne države in človekovih pravic v državah partnericah. Menimo, da bi se morale zunanja politika, politika na področju človekovih pravic in energetska politika medsebojno krepiti.
• Zunanjo razsežnost bi morali upoštevati tudi pri pregledu energetske in podnebne zakonodaje, na primer zakonodaje o trgovanju z emisijami, obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti, kot tudi pri morebitnem nadaljnjem pregledu notranjega energijskega trga, saj razvoj obnovljivih virov energije v EU in naših državah partnericah prav tako prispeva k iskanju rešitev za našo odvisnost od uvoza.
• Načelo solidarnosti med državami članicami bi moralo biti glavno načelo pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, ki bi ga morali razširiti tudi med članicami energetske skupnosti. Pozivamo k hitremu pregledu in izboljšanju uredbe o zanesljivi oskrbi s plinom, kar bi povečalo možnosti za skupne ukrepe v nujnih primerih in primerih ogrožanja energetske varnosti. To bi moralo voditi k oblikovanju konkretnih kriznih načrtov, pri čemer bi se upoštevale tudi razpoložljive zmogljivosti za skladiščenje.
• Pozivamo k večjemu zbliževanju in sinergiji institucij. Predvsem podpiramo boljše vključevanje prednostnih nalog glede zunanje energetske varnosti v politike visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije. Pozivamo k boljšemu usklajevanju med visoko predstavnico/podpredsednico in pristojnimi komisarji, da bi izboljšali usklajenost politik EU o zunanji energetski varnosti. To zahteva močnejšo skupino pod vodstvom visoke predstavnice/podpredsednice, v katerem bo tudi oseba, pristojna za ta dosje.

POTREBUJEMO RESNIČNO DIVERZIFIKACIJO POTI IN OSKRBE

• Prepričani smo, da je nujno treba povečati diverzifikacijo energijskih virov, dobaviteljev in poti s pomočjo novih zanesljivih partnerstev. Potrebujemo varne in zanesljive vire oskrbe, da bi ustvarili dobro vključen in medsebojno povezan energijski trg. Dejanska liberalizacija notranjega trga EU je neposredno povezana z diverzifikacijo virov oskrbe.
• Treba je izboljšati medsebojno povezanost s sosednjimi državami. Glede na navedeno potrebujemo pregled projektov izgradnje plinovodov v našem sosedstvu. Pozivamo k okrepljeni podpori Evropske komisije pri izvajanju projektov skupnega interesa. Morali bi raziskati potencial Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), vključno s tistimi strateškimi projekti, ki imajo dostop do obstoječih finančnih instrumentov (instrument za povezovanje Evrope ter evropski strukturni in investicijski skladi). Podpiramo opustitev projekta Južni tok in nasprotujemo njegovi ponovitvi v obliki projekta „Turški tok“, saj bi to le povečalo že obstoječo odvisnost in je v nasprotju z načelom diverzifikacije EU. Zato ponavljamo podporo južnemu plinskemu koridorju, ki povezuje države Južnega Kavkaza, Bližnjega vzhoda, Sredozemlja in Srednje Azije z EU, vključno s Turčijo kot tranzitno državo. Transkaspijski plinovod je strateškega interesa za oskrbo EU z energijo in zato mora EU ponovno pridobiti zaupanje srednjeazijskih držav za zanesljivo energetsko partnerstvo. Podpiramo preučitev možnosti za energetsko partnerstvo z Iranom, pod pogojem, da bodo pogajanja o jedrskih vprašanjih uspešno zaključena.
• Zaradi evro-sredozemskega energetskega partnerstva bi morali spodbujati razvoj platform za plin, električno energijo in obnovljivo energijo, vključno z izkoriščanjem potenciala sončne energije, ter prednostno podpreti potrebne povezovalne vode sever-jug z državami severne Afrike. Prav tako poudarjamo pomen vzhodno sredozemskega partnerstva (Ciper, Grčija in Izrael) in njegov plinski potencial, ki bi se lahko uporabil za povečanje energetske varnosti v jugovzhodni Evropi.
• Prav tako podpiramo tesno sodelovanje z energetskimi partnerji v severni Evropi, skupaj z razvojem trdnih regionalnih mrež v nordijsko-baltski regiji in baltsko-jadranskih energetskih povezav.
• Menimo, da sporazum Severni tok 2 ni v skladu s strategijo EU za diverzifikacijo virov oskrbe in tranzitnih poti za uvoženo energijo, kot tudi ne s strategijo EU za energetsko varnost ter cilji zunanje in varnostne politike ter politike o vzhodnem partnerstvu, in da povečuje odvisnost EU od oskrbe z ruskim plinom. Zato Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) pozivamo, naj temeljito ocenita skladnost projekta Severni tok 2 s pravom EU in zagotovita popolno spoštovanje vse ustrezne zakonodaje EU.
• Nova strateška energetska partnerstva z Norveško in Turčijo bi prav tako lahko precej okrepila diverzifikacijo oskrbe z energijo v EU. Treba bi bilo zagotoviti skladnost med turško energetsko politiko in prednostnimi nalogami EU za diverzifikacijo. Morali bi se osredotočiti na čezanatolski in čezjadranski plinovod, kar bi vodilo k resnični diverzifikaciji. Podpiramo celovit pristop Turčije k energetski skupnosti. Pozivamo turško vlado, naj nemudoma podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki so jo podpisale in ratificirale EU in njenih 28 držav članic. Turčija bi prav tako morala spoštovati suverene pravice vseh držav članic, tudi pravice do iskanja in izkoriščanja naravnih virov, kadar so v skladu s pravnim redom EU in mednarodnim pravom.
• Podpiramo oblikovanje strateških projektov na področju energetske infrastrukture, ki ustvarjajo resnično diverzifikacijo, tako z našimi sosednjimi državami kot s članicami energetske skupnosti. To vključuje razvoj in izboljšanje dvosmernih povezovalnih vodov in njihovo večjo razpoložljivost, odpravo energetskih otokov, tehnologijo za pretok v obratni smeri, zmogljivost shranjevanja in terminale za utekočinjeni zemeljski plin znotraj EU. Pozivamo Komisijo, naj hitro predlaga strategijo za utekočinjeni zemeljski plin, ki je ključnega pomena za diverzifikacijo oskrbe s plinom.
• Vzpostavljanje energetske unije je odvisno od maksimalnega povečanja zmogljivosti povezovalnih vodov, kot tudi od izgradnje sodobne energetske infrastrukture in posodobitve obstoječih mrež. Strategija za energetsko varnost EU mora zato vključevati mehanizme za usklajevanje, vključno s pametnim prenosom in distribucijo, da se zagotovi medobratovalnost. Potrebujemo cilj medsebojne povezanosti za plin, ki bi bil v skladu s ciljem elektroenergetske povezanosti, in bi presegel uredbo o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom.

PODPIRAMO KREPITEV MEDNARODNEGA SODELOVANJA IN DIPLOMACIJE NA PODROČJU ENERGIJE

• V trenutnih geopolitičnih razmerah je tesno strateško energetsko sodelovanje z ZDA in okrepljeno sodelovanje znotraj Energetskega sveta EU-ZDA pomembno za izboljšanje partnerstva med EU in ZDA na področju varnosti, politike in gospodarstva. Pozivamo k odprtju energetskih trgov v okviru pogajanj za čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP), da bi se odpravila ameriška prepoved izvoza, kar bi z vzpostavitvijo čezatlantskega energijskega trga vodilo do znižanja cen energije in bi tako izboljšalo naše pogajalsko izhodišče na svetovnem trgu.
• Podpiramo razvoj diplomacije EU na področju energije v državah partnericah in na mednarodnih forumih, s čimer bi med drugim spodbujali večjo preglednost na svetovnih trgih s plinom in tako preprečili nedelovanje trga ter povečali energetsko varnost za vse. Razvoj resničnega svetovnega trga s plinom je treba zaščititi v okviru pravil Svetovne trgovinske organizacije (STO) in tako preprečiti mehanizme, ki izkrivljajo konkurenco. Zato pozdravljamo in spodbujamo Komisijo pri uporabi pravil politike konkurence EU proti energetskim podjetjem, ki niso iz Evropske unije.
• Želimo si večjo sinergijo med energetsko varnostjo in diplomacijo na področju podnebnih sprememb, predvsem med pogajanji COP 21 v Parizu, da bi zagotovili trajnostno svetovno porazdelitev bremena glede zmanjšanja emisij CO2. To prispeva h glavnemu cilju EU, energetski varnosti, in tudi h konkurenčnosti njenega gospodarstva.
• Poudarjamo, da je treba podpreti vseevropsko razsežnost energetske unije, saj se pogodbenice energetske skupnosti zavezujejo k izvajanju energetskega pravnega reda EU, predvsem določb glede notranjega energijskega trga. Podpiramo nadaljnje izboljšanje delovanja energetske skupnosti in krepitev njenih institucij. Podpiramo letošnjo obnovitev memoranduma o soglasju z Ukrajino o strateškem energetskem partnerstvu. Prav tako bi morali spodbujati povečanje energetske učinkovitosti in trajnosti v tranzitnih državah s skupnimi infrastrukturnimi projekti, namenjenimi zmanjšanju izgub pri tranzitu. Dolgoročna perspektiva je v energetsko unijo vključiti (potencialne) države kandidatke in sosednje države, predvsem države Zahodnega Balkana, ki niso članice EU. Poudarjamo pomen evro-sredozemskega energetskega partnerstva in menimo, da bi energetska varnost morala biti del tekočega pregleda evropske sosedske politike.