Okolju ne pomagamo z nerealnimi zahtevami na papirju

Evropski parlament je danes, 5. 2. 2014, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel Poročilo o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. »Žal mi je, da je Evropski parlament v času pred volitvami sprejel tako nerealen dokument. Če bodo zahteve iz poročila prelite v zakonodajo, ne bo to prav nič zmanjšalo globalnega segrevanja, ogrozilo pa bo številna delovna mesta v Evropski uniji. Osebno menim, da se je pokazala velika moč lobistov s področja obnovljivih virov energije,« je po glasovanju sporočila dr. Romana Jordan.

Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel Poročilo o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. V poročilu so zahtevali nadaljevanje politike treh ciljev do leta 2030. Zahtevali so, da se toplogredni plini zmanjšajo za več kot 44 % glede na leto 1990 ter da se postavi pravno zavezujoča cilja za 40-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti in 30-odstotnega deleža obnovljivih virov energije. V poročilu poslanci tudi zanikajo, da bi se dogajala kakršna koli selitev industrije izven EU v tretje države zaradi visokih okoljskih standardov.

Dr. Romana Jordanje v svojem govoru dan pred glasovanjem poudarila, da je zagovornica podnebnega ukrepanja in evropskega energetskega trga. »Razvoj evropske energetike, stanje v industriji, okolju in mednarodnem prostoru pa jasno kažejo, da ima veljavni podnebno-energetski paket iz leta 2008 pomanjkljivosti. Naša dolžnost je, da napake z oblikovanjem politik, ki segajo do leta 2030, odpravimo,« je še povedala poslanka.

Po mnenju poslanke so največje pomanjkljivosti dosedanjega podnebno-energetskega paketa mnoge subvencije, brez katerih naložb v energetiki sploh ni več, visoke cene energije, ki so nekajkrat višje od cen v državah konkurenčnih Evropski uniji, ter spreminjanje evropske energetske mešanice v črno-zeleno (večanje obnovljivih virov energije, pa tudi uporabe premoga). Ne glede na omenjene težave pa dr. Romana Jordan poudarja, da se ne smemo odreči podnebnemu ukrepanju ali oblikovanju notranjega trga, temveč izboljšati obstoječi zakonodajni okvir. »Zato zame politike do leta 2030 ne pomenijo zgolj nadaljevanje politik, ki smo si jih zastavili do leta 2020. Ni dovolj, da premaknemo zgolj letnico z 2020 na 2030 ter določimo nove cilje. Na tak način ne bomo le ponovili napake obstoječe zakonodaje, temveč bomo težave še povečali,« je še poudarila poslanka.

Kako naprej – potrebni so jasni cilji in učinkoviti instrumenti

Evropska komisija je konec januarja 2014 predstavila sveženj dokumentov o podnebno-energetskih politikah, na katerih bodo temeljili prihodnji zakonodajni predlogi. Te bo sicer obravnavala nova sestava Evropskega parlamenta v mandatu 2014­—2019. Dr. Romana Jordan je povedala še, da je »rešitev evropskih podnebno-energetskih politik v enostavnejšem sistemu in jasnih ciljih. Inštrumenti ne smejo posegati eden v drugega na način, da prepletanja zakonodaje ne moremo zadovoljivo oceniti in predvidevati. Isti sektor ne sme biti vključen krati v tržni mehanizem ETS ter v subvencijske sheme, saj na tak način izkrivlja ceno ogljika v ETS.«