PROTITERORISTIČNI PAKT SKUPINE EPP

Preprečevanje radikalizacije in krepitev procesa deradikalizacije

Eno ključnih vprašanj, na katerega se osredotoča naša strategija, je, kako deradikalizirati in integrirati nezadovoljne osebe. Vse bolj se zavedamo, da je treba usklajeno spremljati internet, saj se skrajneži tega neomejenega prostora poslužujejo za širjenje svoje radikalne propagande. Skupina ELS poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo sodelovanje z internetnimi podjetji in platformami družbenih omrežij (Google, Twitter, Facebook, YouTube in druge), da bi omejili dostop do terorističnih vsebin na spletu in odstranili spletno teroristično propagando, hkrati pa zagotovili spoštovanje temeljnih pravic, zlasti pravice do zasebnosti in varstva podatkov. Internetna podjetja se morajo začeti zavedati svoje odgovornosti pri širjenju vsebin, ki zagovarjajo terorizem. Države članice bi morale vzpostaviti zakonodajne okvire za pozorno in podrobno spremljanje sovražnega govora, pridigarjev sovraštva, ki širijo radikalno propagando (tudi na verskih spletnih mestih), in oseb, ki novačijo posameznike iz EU. To zajema izboljšanje postopka javnega poročanja o ekstremističnih vsebinah na spletu (prek vzpostavitve spletnih mest ali posebnih kontaktnih točk za državljane) ter sredstva EU za pozitivne kampanje ozaveščanja o radikalizaciji na spletu in zunaj njega ter kampanje proti sovraštvu.

Skupina ELS je že večkrat poudarila, da je treba opredeliti in jasno razlikovati med ideologijo islamskega ekstremizma in islamsko vero. Da bi združili moči pri boju proti fundamentalizmu in teroristični propagandi, mora EU podpirati raziskave in projekte obveščanja o zmernem islamu in za to okrepiti dialog z muslimanskimi skupnostmi. Skupina ELS bo okrepila svoje obstoječe politične in strukturne inovacije za spodbujanje medverskega in medkulturnega dialoga, vključno z vzpostavitvijo posebne platforme EU za ta namen. EU mora tudi podpirati države članice pri razvijanju izobraževalnih programov, ki bodo obravnavali državljanske in zgodovinske vidike vere. Nujno mora okrepiti posebne programe (socialne projekte in projekte integracije), osredotočene na „teroriste na domačih tleh“, ter obstoječe programe deradikalizacije. Zato skupina ELS poziva države članice, naj se vprašanja deradikalizacije lotijo celovito, poziva pa tudi k boljši uporabi mreže Komisije za ozaveščanje o radikalizaciji, ki povezuje vse akterje, ki so pri tem udeleženi. Komisija mora za podpiranje ukrepov držav članic na tem področju v celoti izkoristiti novi sklad za notranjo varnost za obdobje 2014–2020.

Poleg tega je zaradi napadov v Parizu še bolj nujno vzpostaviti akcijski načrt EU proti radikalizaciji v zaporih. Skupina ELS poziva države članice, naj preučijo možnost splošne osamitve radikalnih islamskih zapornikov in za lažje odkrivanje zapornikov, ki so udeleženi v terorističnih dejavnostih, izboljšajo usposabljanje zaposlenih v upravah zaporov. Omejevanje komunikacije med radikalnimi islamskimi zaporniki se je izkazalo za uspešno pri preprečevanju načrtovanja in organiziranja napadov. V ta namen skupina ELS spodbuja države članice, naj ohranijo ustrezen proračun, zlasti za usposabljanje specializiranega osebja zaporov, ki bi delalo v prostorih za osamitev. Poleg tega ELS poudarja, da je treba posebna usposabljanja pripraviti tudi za verske predstavnike, ki so v tesnem stiku z zaporniki.

Skupina ELS je tudi zelo zaskrbljena zaradi širjenja sovraštva in ekstremističnega pridiganja v molilnicah, ki se v številnih državah članicah zlorabljajo za radikalne namene, in poudarja, da to zelo močno vpliva na vzpon fundamentalizma v naši družbi. Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za pozorno in podrobno spremljanje tega pojava in obravnavati problem novačenja in financiranja imamov iz tretjih držav. Skupina ELS je pripravljena države članice v političnem in institucionalnem smislu podpreti pri vseh ustreznih pravnih ukrepih, ki bi jih sprejele za reševanje vprašanja finančnega in ideološkega vpliva iz tujine na njihove verske skupnosti. Trdno smo prepričani, da bi bilo treba  izvajati energično politiko EU o vračanju in izgonu skrajnežev, ki prihajajo iz tretjih držav.

V širšem smislu je skupina ELS v zadnjih letih izpostavila, kako zelo pomembno je, da države članice izboljšajo politike vključevanja , ne le za priseljence iz tretjih držav, temveč tudi v ožjem smislu za mlade priseljence druge in tretje generacije, rojene v Evropi.

Celovita strategija EU v zvezi s protiterorističnimi ukrepi mora tudi v celoti izkoristiti potencial zunanje in razvojne politike EU za boj proti revščini, diskriminaciji, marginalizaciji in korupciji, za spodbujanje dobrega upravljanja ter preprečevanje in reševanje konfliktov, saj vse to prispeva k marginalizaciji določenih skupin in sektorjev družbe, zaradi česar ti postanejo bolj dovzetni za propagando skrajnežev. Skupina ELS zato meni, da bi bilo treba del pomoči za sodelovanje in razvoj nameniti boju proti terorizmu. Kljub temu pa zavračamo teorije, da je radikalni islam posledica trajnih družbenih in gospodarskih neenakosti, in znova poudarjamo, da je radikalni islam v nasprotju z evropskim načinom življenja in vrednotami.

Usklajevanje takojšnjega odziva na vse večjo grožnjo tujih borcev

Države članice morajo uskladiti takojšnji odziv in pristop k vprašanju tujih borcev, če naj se uspešno spoprimejo z njim. Skupina ELS brez zadržkov preučuje vse možnosti, med drugim:

• odvzem potnega lista v primeru dvojnega državljanstva, ne glede na nacionalne ustave;
• odvzem potnega lista za določeno obdobje;
• označevanje osebnih izkaznic džihadistov, prepoved vstopa in izstopa;
• označevanje ukradenih ali izgubljenih potnih listov državljanov EU;
• poseben poziv Evropski komisiji, naj na ravni EU uskladi opredelitev „tujih borcev“, vključno s sankcijami in kazenskimi določbami, in sicer na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2178 z dne 24. septembra 2014;
• poostritev kazenskega pregona (zaradi novačenja za teroristične organizacije in usposabljanje v terorističnih taborih);
• okrepitev nadzora telekomunikacij, vključno s šifriranimi sporočili in komunikacijo med džihadisti;
• vzpostavitev črnega seznama evropskih džihadistov in osumljencev džihadističnega terorizma;
• ponovna uvedba dovoljenj za potovanje mladoletnikov.

Skupina ELS podpira protiteroristične ukrepe in orodja, ki jih je EU že vzpostavila

Skupina ELS se že ves čas zavzema za evidenco podatkov o potnikih EU, ki je poleg celovitega sklopa drugih ukrepov dragoceno orodje za boj proti terorizmu, ki ogroža evropsko varnost. Število radikalnih državljanov EU, ki se vrnejo v Evropo po tem, ko so se borili za Daiš, Al Kajdo ali druge teroristične organizacije, jasno kaže, da je treba preoblikovati evropski pristop na področju podatkov o potnikih v letalskem prometu, in sicer njihove izmenjave z varnostnimi službami in organi kazenskega pregona, kar velja tudi za lete znotraj EU, pri čemer pa je treba varovati zasebnost državljanov. Skupina ELS zato spet poziva k ponovni obravnavi direktive o evidenci podatkov o potnikih EU, ki jo zavirajo socialisti in liberalci v Evropskem parlamentu.

Priprava direktive EU o hrambi podatkov: EU ne more trditi, da se lahko učinkovito odziva na teroristično grožnjo, če svojim organom kazenskega pregona ne zagotovi ustreznih orodij. V zvezi s tem skupina ELS ponovno poudarja, da se mora Komisija postaviti po robu pritiskom politične levice in po hitrem postopku pripraviti novo direktivo EU o hrambi podatkov, pri tem pa upoštevati nedavno sodbo Sodišča EU, v kateri se zahteva spoštovanje načel sorazmernosti, nujnosti in zakonitosti; tako bi bil vzpostavljen pravni okvir, na podlagi katerega bi organi kazenskega pregona zakonito dostopali do podatkov.

Revizija okvirnega sklepa EU o boju proti terorizmu iz leta 2005. Varnost EU je po letu 2005 izpostavljena novim trendom in nevarnostim. EU si ne more privoščiti, da bi zaostajala. Preoblikovati moramo svojo strategijo in na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2178 z dne 24. septembra 2014 dopolniti smernice in načela EU za boj proti terorizmu. Skupina ELS se zavzema tudi, da bi v naslednjih tednih sprejeli ambiciozno in prenovljeno varnostno strategijo EU za boj proti terorizmu. Prinašati bi morala predloge za konkretne ukrepe, ustrezno financiranje in pozorno spremljanje, kot na primer za znatne naložbe v kriptografijo, kibernetsko varnost in varnost podatkov, da bi ustvarili pogoje za generacijo strokovnjakov na evropski ravni, ki bi znali braniti EU pred kibernetskimi terorističnimi grožnjami.

Ključni pomen sledenja in preprečevanja financiranja terorizma: skupina ELS si je uspešno prizadevala za program EU in ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Čas je, da EU prevzame odgovornost in resno razmisli o vzpostavitvi sistema EU za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. V zvezi s tem skupina ELS pozdravlja nedavno doseženi sporazum o svežnju ukrepov proti pranju denarja in upa, da se bo z njegovim sprejetjem izboljšalo sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami v državam članicah in da bo lažje slediti finančnim sredstvom.

Podobno mora EU oceniti obstoječa pravila o gibanju nezakonitega strelnega orožja in trgovini z orožjem, ki je povezana z organiziranim kriminalom. Okrepiti mora sodelovanje in izmenjavo informacij, zlasti z državami zahodnega Balkana.

Večje sodelovanje med državami članicami, Eurojustom in Europolom: posebno pozornost bi bilo treba nameniti operativnim vidikom, zlasti odgovornosti držav članic. Države članice morajo bolje izkoristiti schengenski informacijski sistem in Eurodac ter v celoti izkoristiti podatkovno bazo Interpola, morale pa bi tudi okrepiti tehnične zmogljivosti svojih organov kazenskega pregona (na primer prek interoperabilnih tehničnih standardov). Dodatno bi morale izboljšati sodelovanje in izmenjavo informacij med obveščevalnimi službami in s tem izboljšati združevanje in analiziranje zbranih informacij. Morale bi tudi bolje uporabljati Europolovo kontaktno točko „Travellers“ in sporočati potrebne informacije. Poleg tega se zavzemamo za to, da bi brez odlašanja stekla izmenjava podatkov in informacij med Frontexom in Europolom ter da bi bile čim hitreje odpravljene ovire za večje sodelovanje med njima. Podrobneje je treba razmisliti o ustanovitvi protiterorističnega centra v okviru Europola, saj bi to prispevalo k boljšemu sodelovanju med organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami v državah članicah. Skupina ELS bo razmislila o možnosti, da bi o tej temi opravili študijo izvedljivosti. Pozivamo države članice, naj v celoti uporabijo evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS), Komisijo pa, naj preuči možnost njegove reforme, saj se sedaj v smislu oseb in materialnem smislu rabi preveč omejeno.

Boljša uporaba programa za raziskave na področju varnosti: skupina ELS poziva države članice, naj v celoti izkoristijo potencial tega raziskovalnega programa za boj proti terorizmu v okviru programa Obzorje 2020.  Program za raziskave na področju varnosti „Varne družbe“ ima posebno nalogo – boj proti kriminalu in terorizmu. Njegovo področje uporabe zajema vse od kibernetskega terorizma do razumevanja in obravnavanja terorističnih idej in prepričanj. Z njim naj bi razvili nova forenzična orodja in zmogljivosti. Skupina ELS je prepričana, da raziskave s svojimi ugotovitvami lahko prispevajo k preprečevanju incidentov, zmanjšanju morebitnih posledic ter ustreznemu preučevanju socialnih in psiholoških razsežnosti terorističnih mrež. Zato pozivamo države članice, naj še naprej spodbujajo in podpirajo program za raziskave na področju varnosti.

Sodelovanje s tretjimi državami ter regionalnimi in globalnimi akterji: preoblikovanje pristopa za boj proti terorizmu

EU, ZDA in Kanada (v manjši meri pa tudi Avstralija in Nova Zelandija) opažajo zaskrbljujoči trend terorizma na domačih tleh in nasilne radikalizacije, zato je čezatlantsko sodelovanje s temi državami nadvse pomembno. Skupina ELS poudarja prednosti, ki jih ima uporaba vseh ustreznih orodij za boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in boljše sodelovanje med agencijami (vključno s sporazumom o evidenci podatkov o potnikih in programom za sledenje financiranja terorizma), ter močno obžaluje nedavno škodljivo potezo socialistov in liberalcev, ki so sporazum o evidenci podatkov med EU in Kanado predložili Sodišču.

Zaradi nedavnih dogodkov moramo oceniti glavne pomanjkljivosti pri dosedanjem sodelovanju na področju boja proti terorizmu z državami, denimo, zahodnega Balkana, Turčijo (tranzitna država do območij konflikta), zalivskimi državami in drugimi arabskimi državami. Združiti moramo moči pri boju proti radikalizaciji, sledenju financiranja terorizma in oblikovanju novega pristopa proti islamskemu fundamentalizmu. Sodelovanje na področju boja proti terorizmu in izmenjave informacij bi moralo biti ključni sestavni del odnosov med EU in temi državami. Prav tako je izredno pomembno sodelovanje na tem področju okrepiti z regionalnimi organizacijami, kot so Arabska liga, Afriška unija in Svet za sodelovanje v Zalivu. Skupina ELS zato pozdravlja memorandum o soglasju na področju sodelovanja pri boju proti terorizmu, ki je bil nedavno sklenjen z Arabsko ligo. EU mora tudi nadaljevati in okrepiti sodelovanje z OZN, zlasti s protiterorističnim odborom.

Mejne kontrole (na notranjih in zunanjih mejah): zaostritev obstoječih pravil

Skupina ELS ponovno izreka neomajno podporo svobodi gibanja znotraj EU in zato v celoti zavrača predloge za začasno prekinitev izvajanja schengenskega sistema. Spodbujamo države članice, naj zaostrijo izvajanje obstoječih pravil, ki že vključujejo možnost začasne uvedbe pregledovanja dokumentov, okrepijo uporabo biometričnih dokumentov in sistemov prepoznavanja obraza ter v celoti izkoristijo schengenski ocenjevalni mehanizem. Prav tako pozivamo h krepitvi varnosti na zunanjih mejah EU, in sicer s ciljno usmerjenimi kontrolami.

Skupina ELS najodločneje zagovarja zaščito in podporo žrtev terorizma v Evropi in po svetu

Skupina ELS se neutrudno bori za ta, da bi se posebna pozornost namenila potrebam žrtev terorizma, da bi zaščitili njihovo dostojanstvo in jim zagotovili varnost ter da bi pripomogli k temu, da terorizem ne bo več legitimen in privlačen. Strukture in organizacije za zaščito in podporo žrtev terorizma morajo biti na voljo v vseh 28 državah članicah. Tesno morajo sodelovati med sabo, da bi bolj pomagale žrtvam in njihovim družinam pri premagovanju trpljenja, jih zaščitile pred tem, da bi spet postale žrtve, pred maščevanjem in ustrahovanjem, jim vrnile dostojanstvo, prek spominskih dogodkov vzdrževale resnico in spomin in zagotovile pravico za žrtve. Podpora mora biti prilagojena potrebam žrtev. V tem kontekstu skupina ELS poziva države članice, naj zagotovijo celovito izvajanje direktive o pravicah žrtev, da bi jim zagotovili finančno podporo in psihološko pomoč med pravnimi postopki. Pozivamo Komisijo, naj podrobneje preuči možnost priprave nove direktive za bolj učinkovit in usklajen pravosodni sistem, ki bi zagotavljal pravice in zaščito žrtev terorizma. Skupina ELS tudi poudarja, da ima EU posebno odgovornost pri zaščiti žrtev na kriznih območjih na Bližnjem vzhodu, kjer džihadisti preganjajo ranljive avtohtone skupnosti, med njimi kristjane.