Izberite državo
Izberite svojo državo, če želite spremljati novice svojih lokalnih evropskih poslancev:
Spodaj navedene države ne objavljajo vsebin v vašem jeziku. Izberite državo, če želite spremljati novice v angleščini ali jeziku(-ih) posamezne države članice:
Kaj iščete?
19.03.2014 15:34
Pred marčevskim zasedanjem Evropskega sveta. Dr. Romana Jordan
Pomembno obvestilo
To je pogled nacionalne delegacije in ne odraža nujno uradnega mnenja ELS skupine kot celote
Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan na predvečer zasedanja Evropskega sveta opozarja, da je bil Vrh na temo industrijske politike v letu dni že dvakrat odpovedan in izpostavlja: »Le če bo Vrh na tem področju okrepil tržno delovanje, se evropski industriji obetajo boljši časi, ljudem pa več delovnih mest.«
»Tekom enega leta je bil Vrh na temo industrijske politike dvakrat odpovedan. Vesela sem, da bodo voditelji držav članic zdaj vendarle razpravljali o težavah, s katerimi se sooča evropska industrija. Le-ta je pomemben gradnik evropskega gospodarstva, njen delež v BDP Evropske unije pa je v zadnjih 15 letih padel z 20 odstotkov na 15 odstotkov. Tudi v Sloveniji se je število zaposlenih v industriji med leti 2004 in 2012 zmanjšalo kar za 17 odstotkov. Zato od voditeljev pričakujem, da bodo začrtali usmeritve za oblikovanje konkurenčnejšega okolja. To vključuje pripravo programov za črpanje kohezijskih sredstev, oblikovanje delujočega energetskega trga z znižanjem cen energentov, večja vlaganja v raziskovalne in razvojne projekte, izobraževanje, prilagojeno potrebam gospodarstva, razvoj ustrezne infrastrukture."
»Kako resno nameravajo voditelji okrepiti industrijo, bo pokazala razprava o novem energetsko-podnebnem svežnju, ki pokriva politike na tem področju do leta 2030. Obstoječe politike do leta 2020 se izkazujejo kot drage in premočno politično usmerjane in praktično ne temeljijo na konkurenčnem pristopu. Le če bo Vrh na tem področju okrepil tržno delovanje, se evropski industriji obetajo boljši časi, ljudem pa več delovnih mest,« je pred zasedanjem Evropskega sveta še izpostavila dr. Romana Jordan
.
opombe urednikom
<p><span style="color:rgb(15, 15, 15)">Evropski parlament je v preteklosti večkrat poudarjal pomen konkurenčnosti za okrevanje in razvoj evropskega gospodarstva, nazadnje v januarski <a href="http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2014-0032+0+DOC+XML+V0//SL">Resoluciji o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti</a>. Evropska konkurenčnost, preko celotne proizvodne verige z upoštevanjem industrije vseh sektorjev in velikosti ter s stremljenjem k ohranjanju proizvodnje in storitev v Evropi, bi morala biti prednostna. Po mnenju Evropskega parlamenta bodo namreč proračunski rezi v večletnem finančnem okviru, ki so predvsem oklestili instrumente, namenjene financiranju inovacij in konkurenčnosti (Program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, Program za konkurenčnost podjetij in malih in srednjih podjetij COSME, Instrument za povezovanje Evrope za projekte energetske, transportne in IKT infrastrukture) negativno vplivali na evropsko gospodarstvo v prihodnjih letih. Poudarili so, da bo ključno vlogo odigrala koordinacija kohezijskih sredstev z omenjenimi programi ter regionalni inovacijski inkubatorji. Poslanci so v Resoluciji poudarili ključni pomen malih in srednje velikih podjetij (MSP) za gospodarstvo ter njim namenjena evropska sredstva. </span></p> <p><span style="color:rgb(15, 15, 15)">Da pa bi bili ponovna industrializacija in gospodarska rast v državah članicah EU uspešni ter ustvarili boljšo blaginjo za državljane, pa je pomembno, da nenehno iščemo ravnotežje med konkurenčnostjo, socialnimi ter okoljskimi vidiki gospodarstva. Te tri razsežnosti predstavljajo temelj za konkurenčnost na načelu trajnosti. Hkrati pa ne smemo pozabiti na še nekatere dejavnike, ki omejujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva, med katerimi je eden najvidnejših visoka raven cen energije. Te ne le ustvarjajo težke pogoje za državljane EU, ki se soočajo z vedno višjimi položnicami, ampak tudi zmanjšujejo konkurenčnost Unije kot celote v primerjavi z ostalim svetom. Poleg tega v Evropi za velikimi globalnimi akterji zaostajamo tudi na področju povezav IKT. Zato bo podpora politikam in vlaganje v energetske in komunikacijske infrastrukture v prihodnosti še kako pomembna, da se pospeši okrevanje našega skupnega gospodarstva. </span></p>
nekdanji evropski poslanec skupine ELS / nekdanja evropska poslanka skupine ELS
Tiskovna predstavnica za delovno skupino za gospodarstvo in okolje, javno zdravje in varnost hrane. Nacionalni tisk, slovenski mediji
6 / 50