Dokument o stališču glede medijske svobode in pluralizma v digitalni dobi

Medijska svoboda in pluralizem sta nujna za zagotovitev državljanskega udejstvovanja, obveščenega državljanstva ter temeljne pravice do svobode izražanja in obveščenosti v vsaki demokraciji. Skupina ELS znova poudarja svojo zavezanost določbam Listine EU o temeljnih pravicah ter določbam Pogodbe o EU, ki zagotavljajo spoštovanje teh načel. Po mnenju skupine ELS so tako spletni kot nespletni mediji najpomembnejši vir informacij in pomemben dejavnik krepitve evropske demokracije s spodbujanjem javnega mnenja. Svoboda izražanja je zelo pomembna tudi za kulturno raznolikost v smislu Unescove konvencije.

Medijski sektor ima ključno ekonomsko, socialno in kulturno vlogo v EU. Evropa ima močno medijsko industrijo, ki ustvarja rast in delovna mesta ter ima pomembno vlogo pri promociji evropskega načina življenja, zgodovine, kulture in vrednot po vsem svetu. V vsaki državi članici se medijski sektor sooča z drugačnimi grožnjami, izzivi in priložnostmi. Nedavni politični dogodki pa so EU postavili v ospredje razprave o spoštovanju, zaščiti, podpori in spodbujanju pluralizma in svobode medijev v Evropi.

Izzivi, s katerimi se sooča medijski sektor v digitalni dobi

Vpliv novih tehnologij in interneta na pluralizem medijev

• Nove tehnologije poganjajo rojevanje novih oblik medijev (mehanizmi razširjanja in filtriranja, kot so spletni iskalniki) ter spreminjajo vzorce uporabe medijev (od obiskovanja spleta z namenom neposredno dostopati do prilagojenih informacij, pa vse do uporabniških računov državljanov na družbenih medijih), način, kako se ljudje povezujejo z mediji (takojšnji mobilni dostop) in kako se prepletajo različni kanali komuniciranja (TV, radio, internet, tisk, spletni dnevniki, družbeni mediji).
• Nove medijske tehnologije so prinesle koristi za medijski pluralizem in svobodo, ki jih ne bi smeli spodkopati: internet je močno znižal stroške proizvodnje in distribucije ter omogočil nastanek številnih novih oblik novinarstva in medijskih storitev. Novi akterji uvajajo nove poslovne modele. Potrošniki imajo na izbiro širšo paleto novih virov. Zaradi interneta strmo narašča tudi produkcija lokalnih vsebin.
• Internet poleg tega odpira možnosti in znižuje ovire za nastop novih medijskih organizacij ali posameznikov.

Kakovost, dostopnost in razpoložljivost informacij

• Medtem ko smo priča obilici razpoložljivih del, virov in mnenj, pa kakovost vsebin velja za nižjo kot prej: državljani ugotavljajo, da so vsebine iz nekaterih netradicionalnih virov na družbenih medijih manj zanesljive in manj strogo preverjane, kot v tradicionalnih medijih.
• Spreminjanje modelov financiranja je velik izziv za kakovost novinarstva. Nadomeščanje usposobljenih novinarjev s cenejšimi pogodbeniki je eden od izzivov, s katerimi se danes sooča kakovostno novinarstvo.
• Odgovorno in verodostojno novinarstvo je ključnega pomena. Novinarji imajo dolžnost preveriti informacije, ki jih posredujejo javnosti; medijske svobode ne bi smeli spodkopavati s približki in nepreverjenimi enostranskimi in pristranskimi informacijami, ki spodjedajo zaupanje državljanov v neodvisne medije. Meja med odgovornim novinarstvom in blogerji/anonimneži na družbenih medijih je postala zabrisana. V tem smislu skupina ELS poudarja vlogo uredniške odgovornosti tako v tradicionalnih kot v novih medijih.
• Razvoj medijske pismenosti je nujen za zmožnost ljudi, da kritično presojajo in analizirajo informacije, ki jih zagotavljajo mediji. Zaradi vse večje razširjenosti različnih medijskih modelov, vključno z družbenimi mediji, je treba potrošnike opismenjevati že od rane mladosti. Skupina ELS poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja na tem področju.
• V novem digitalnem okolju je treba olajšati dostop do različnih spletnih storitev.
• Novinarji se vse bolj opirajo na podatkovno novinarstvo in na tak način navzkrižno preverjajo podatke, kar kaže na pomen podatkov za javni interes; vseeno pa morajo podatki ostati zgolj orodje za dosego cilja, se pravi da novinarja ne odvezujejo obveznosti v zvezi s kakovostjo in preverjanjem pri njihovi uporabi in nujni analizi.

Novi poslovni modeli v novem medijskem okolju

• Z novimi tehnologijami se spreminjajo poslovni modeli tradicionalnih medijev, saj so številne medijske organizacije finančno na robu preživetja. Prehod med različno strukturiranimi poslovnimi modeli se ne bi smel odvijati v škodo pluralizma, zato se morajo tradicionalni in novi medijski akterji še naprej razvijati in sodelovati.
• Na internetu je oglaševanje vse bolj usmerjeno, prihodki pa so vse bolj standardizirani, kar večinoma koristi digitalnim posrednikom, to pa pomeni, da je treba pri medijskih storitvah uvesti nove in inovativne ponudbe; zagotoviti bi bilo treba vzpon novih in konkurenčnih metod oglaševanja.
• Financiranje novičarskih medijev zgolj s prodajo postaja vse bolj zahtevno zaradi novih navad potrošnikov, vse večje konkurence in težav z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine.
• Skupina ELS priznava, da je medijski sektor (na primer izdajatelji tiska ali televizijske/radijske hiše) veliko vložil v nove poslovne modele, da bi državljanom zagotovili širok spekter novic, pogledov in informacij tako v tiskani kot digitalni obliki, vključno s plačljivimi ponudbami, novimi metodami oglaševanja in privlačnimi ponudbami prek spletnih strani, pametnih telefonov in aplikacij na tabličnih računalnikih.

Pozitivni ukrepi in dejavnosti za spodbujanje medijske svobode in pluralizma v digitalni dobi

Zagotavljanje finančne vzdržnosti in trajnosti: prihodki iz oglaševanja, pravic intelektualne lastnine in davka na dodano vrednost

• Skupina ELS je močno zaskrbljena, da rast tradicionalnih medijev na digitalnem trgu ogrožajo nekateri zbiralniki novičarskih virov in iskalniki, ki svoje dejavnosti razvijajo z uporabo vsebin imetnikov pravic, nič pa ne prispevajo k nastajanju vsebin in njihovim ustvarjalcem ne zagotavljajo poštenega nadomestila. Skupina ELS se zavzema za pojasnitev pravnega statusa, vloge in odgovornosti teh platform in ponudnikov vsebin.
• Skupina ELS poziva k večji prožnosti pravil o oglaševanju, pri čemer je treba v celoti spoštovati varstvo potrošnikov in mladih.
• Skupina ELS meni, da je nujno treba zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za zaščito spletnih vsebin.
• Skupina ELS se zavzema za evropski sistem davka na dodano vrednost za časopise in revije, ki ne bo razlikoval med tiskano in digitalno obliko in bo ustrezno upošteval tehnološki razvoj.

Zagotavljanje medijske svobode in pluralizma prek neodvisnega upravljanja medijev

• Nujno je treba obvarovati neodvisnost pristojnih organov in zagotoviti močan neodvisni nadzor avdiovizualnih medijev, da bi preprečili neupravičene posege države in komercialnih interesov. Zlasti država bi morala tukaj zagotoviti nepristranskost. V zvezi s tem skupina ELS v celoti podpira pobudo komisarja Oettingerja za vzpostavitev skupnih standardov EU ter poziva k njihovemu hitremu sprejetju.
• Skupina ELS pozdravlja pregled direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, da bi se bolje upoštevale tehnološke spremembe v dinamičnem medijskem okolju ter da bi se zajele vse avdiovizualne medijske storitve ne glede na način njihovega predvajanja.
• Skupina ELS poudarja nenadomestljivo vlogo javnih medijev (javna radiotelevizija). Ker finančno ni odvisna od zasebnih virov, lahko splošni javnosti zagotavlja visoko kakovostne in nepristranske storitve obveščanja. Nujno je treba zagotoviti in ohraniti njeno neodvisnost od političnih vplivov. Skupina ELS opozarja, da je dolžnost nacionalnih oblasti zagotoviti ravnovesje med javnimi in zasebnimi mediji, spoštovati pogoje za visokokakovostne medije ter zagotoviti popolno neodvisnost novinarjev in zaščito njihovih virov.
• Skupina ELS poudarja, da je medijsko okolje v nekaterih državah članicah zelo nesimetrično, kar za javnost pomeni resno izgubo.
• Skupina ELS poziva k sodelovanju med EU in Svetom Evrope na področju medijske svobode, zlasti v zvezi s krepitvijo Evropskega avdiovizualnega observatorija.

Vzpostavljanje enotnega evropskega trga za medijske storitve

• Razvoj spletnih/digitalnih publikacij zadeva vse podsektorje v založništvu, vključno s knjigami, časopisi, revijami ali celo podatkovnimi zbirkami, vendar je treba za olajšanje njihove uporabe v Evropi izboljšati interoperabilnost, prenosljivost in čezmejno razpoložljivost. Če bodo ta vprašanja rešena, lahko čezmejna rast zagonskih podjetij na področju medijskih storitev obogati ekosistem medijskih storitev ter spodbudi odpiranje delovnih mest in rast.
• Konvergenca medijev pomeni, da je treba pravice in obveznosti tradicionalnih storitev uskladiti z novimi akterji, to pa mora biti v celoti vključeno v pregled direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.
• Skupina ELS poziva k sprejetju minimalnega sklopa skupnih pravil EU, ki naj zajemajo področja, kot so oglaševanje, promocija evropskih del in zaščita mladoletnikov.

Koncentracija medijev: spodbujanje večje preglednosti v lastništvu medijev

• Skupina ELS svari pred pretirano regulacijo medijev, saj se je to izkazalo za kontraproduktivno in bi lahko ogrozilo medijski pluralizem.
• Lastništvo medijev pa vendarle mora biti pregledno in nacionalni regulatorji morajo ta vidik redno spremljati, saj ima velik pomen pri zagotavljanju medijskega pluralizma.
• Zlasti bi se bilo treba osredotočiti na preglednost in na tržno prevlado tehnoloških platform, ki upravljajo dostop uporabnikov do digitalnih vsebin. Skupina ELS poudarja pomen konkurenčnega prava EU in poudarja pomen zagotavljanja enakih pogojev za podjetja z odpravljanjem ozkih grl.

Svoboda izražanja in druge temeljne pravice: kako najti pravo ravnovesje

• Sovražni govor: skrb zbujajoč je porast sovražnega govora na internetu, zlasti proti svobodi tiska in svobodi izražanja, ki je skoraj vedno anonimen in je namenjen ustvarjanju vzdušja groženj ali ustrahovanju in stigmatizaciji oseb ali skupin, na katere se nanaša. Ta skrb zbujajoč trend je največji izziv v smislu kazenskega pregona nekaterih kaznivih dejanj, kot so hujskanje in spodbujanje k terorizmu, rasizmu ali nasilju, vključno s kibernetskim ustrahovanjem. V boju proti takemu sovražnemu govoru je treba okrepiti sodelovanje s spletnimi platformami, ne da bi pri tem kakorkoli spodkopali temeljno pravico do svobode izražanja.
• Domneva nedolžnosti: preiskovalno novinarstvo je pomembno orodje v naši družbi za zagotavljanje preglednih in kakovostnih informacij za uporabnika. Pri poročanju o sodnih postopkih je še bolj pomembno, da je raziskava in njena objava točna in izčrpna ter da se na noben način ne prejudicira izida postopka. Domneva nedolžnosti je temeljna pravica obtoženega, ki potrebuje tudi zaščito pred mediji in njihovimi objavami v vseh oblikah, zlasti na internetu.
• Internetno trolanje: s svobodo izražanja na spletu se je pojavila tudi nova oblika hibridnega bojevanja, tj. internetno trolanje. Gre za nevarno orodje, ki se ga uporablja za manipuliranje javnega mnenja z objavljanjem žaljivih in izmišljenih informacij v internetnih komentarjih o temah, ki so za ciljno javnost zelo občutljive, to pa ima lahko zelo negativne posledice za veliko število ljudi.
• Svoboda govora in izražanja je temeljna pravica, ki je ne bi smeli zlorabljati kot izgovor za zgoraj opisane prakse.